V veliki večini v omenjene objekte vgrajujemo talno ogrevanje. Toplovodno talno ogrevanje, drugod tudi električno. V primeru električnega talnega ogrevanja smo nekoliko bolj omejeni z izbiro talne obloge, saj večina proizvajalcev parketa ne izdaja garancije za polaganje na ogrevan estrih. Namreč razvod električnih kablov (trakov) je tik pod površjem površine tal. V primeru, da na taka tla položimo npr. tudi dvoslojni gotovi parket, ki je najbolj primeren za ogrevana tla, je zelo velika verjetnost kasnejših napak, morebiti lahko celo pride do vžiga.
To se lahko zgodi v primeru, da električni kabli niso dobro prekriti z »izravnalno maso« in nekje kabel izstopa iz podlage ter je v neposrednem stiku z lesom. Napake se pojavljajo zaradi pojava neenakomernega, lokalno povečanega ogrevanja okoli kabla ali traku. Parketna deska se v tem primeru neenakomerno segreva, les pri tem deluje različno – skrčki, raztezki, posledica tega so razpoke, povečanje rež med deščicami, možno je celo razslojevanje slojev gotovega parketa.
Pri načrtovanju talnega ogrevanja moramo torej poznati vrsto in lastnosti talne obloge, kot so debelina, toplotna prevodnost, toplotna upornost, ker te vplivajo na površinsko temperaturo gotovih tal. Vrednosti za toplotni upor talnih oblog skupno s podlago ne smejo preseči 0,15 (m2K)/W. Čim višje so vrednosti toplotnega upora, večja je izguba toplote, tem višje temperature ogrevnega medija potrebujemo, da dosežemo enako toplotno oddajo, posledično porabimo več energije za ogrevanje – višji strošek.
Toplovodno talno ogrevanje
Ogrevalne cevi položimo v moker, ogrevan estrih na različne načine, prav tako je treba estrih položiti glede na navodila izvajalca ogrevalnega sistema. Estrih mora biti raven, dovolj gladek, primerno trden na površini, kompakten in primerno osušen. Za polaganje talnih oblog je estrih primeren šele po določenemu času mirovanja, v katerem dobi primerno trdnost. Cevi ogrevne vode morajo ležati vsaj 35 mm pod površino estriha (pri tem je mišljena pokritost cevi 35 mm pri debelini estriha 65 mm in toplotni prevodnosti estriha 1,2 W/(mK)). S tem dosežemo enakomerno porazdelitev toplotne oddaje in preprečimo, da ne pride do večjih razpok v parketu. Obvezno moramo vgraditi tudi ustrezne dilatacijske spoje pri površinah, večjih od 40 m2. Fuge pokrijemo s prekrivnim profilom.
Talne obloge pri talnem ogrevanju
Od vrste in debeline talnih oblog so odvisni način polaganja cevi, izbira vrste cevi in temperatura ogrevnega medija. Pri talnem ogrevanju in parketu, položenem na ogrevanem estrihu, je treba upoštevati nekaj osnovnih pravil. Temperatura ogrevane vode je od 35 do 40 stopinj Celzija, to je v povprečju, lahko tudi do 55 stopinj Celzija, medtem ko znaša temperatura na površini tal 22–25 stopinj Celzija v bivalnih prostorih in 30 stopinj Celzija v drugih prostorih.
Tabela 1 – Toplotne upornosti različnih talnih oblog
Vrsta talne obloge Debelina (mm) Toplotni upor R [(m2K)/W]
keramične ploščice 13 0,012
marmor 30 0,014
naravni kamen 20 0,017
preproga - 0,07–0,10
iglane tekstilne preproge 6,5 0,12–0,15
linolej 2,5 0,015
obloge iz umetnih smol 3 0,011
PVC-obloge in podloge 2 0,010
lamelni parket 8 0,038
klasični parket – hrast 22 0,105
pluta 11 0,129
laminat 9 0,044
troslojni gotovi parket – lepljen 15 0,050–0,085
dvoslojni gotovi parket – lepljen 10 0,045
V času kurilne sezone, posebno pri previsoki temperaturi površine tal in premajhni zračni vlažnosti, se lahko na površini parketa pojavijo razpoke – reže. Za pojav običajno ni kriva slaba kakovost parketa. Preprečimo ga tako, da vzdržujemo konstantno klimo v prostoru (od 18 do 22 stopinj Celzija, relativna vlažnost med 50 in 60 odstotkov, temperatura tal naj ne preseže 25 stopinj Celzija).
V primeru, da prostor slabo prezračujemo, je lahko v času ogrevanja, brez dodatnega vlaženja, relativna vlažnost le okoli 20–35 odstotkov, zato je nujna uporaba ustreznih vlažilnikov prostora. Da se izognemo nastajanju razpok v parketu, je bolje, da poda ne pokrivamo s težkimi preprogami in drugimi materiali, ki so dobri toplotni izolatorji. V primeru, da je pod sestavljen iz več plasti različnih materialov, je treba upoštevati toplotno upornost kot vsoto posameznih upornosti slojev.
Tabela 2: Toplotne upornosti raznih vrst parketa v odvisnosti od debeline
Vrsta obloge Debelina (mm) Toplotna upornost [(m2K)/W]
klasični parket 22 0,105
lamelni parket 8 0,038
dvoslojni gotovi parket – lepljen 10 0,045
troslojni gotovi parket – lepljen 15 0,040–0,085
troslojni gotovi parket – plavajoče 15 + 2 mm pena 0,125
Prava izbira
Veliko vlogo pri toplotni upornosti parketa igra njegova debelina. Daleč najprimernejši parket v primeru toplovodnega talnega ogrevanje je dvoslojni gotovi parket z debelino v povprečju med 9 in 11 mm. Gre za manjše deske v povprečju dimenzij 900 krat 90 mm. Te je obvezno treba lepiti na podlago po celotni površini. V tem primeru dobimo neposreden prevod toplote iz cevi v estrih, prek tankega lepilnega spoja v deske parketa in nato v prostor. V tem primeru nimamo dodatne izolacije, kot je recimo zrak.
Zrak se pojavi v primeru uporabe troslojnega gotovega parketa, ki je položen plavajoče – pod parketom uporabimo PVC-folijo kot parno zaporo ter cca od 2 do 4 mm izolativnega dela (gastropen folija, pluta, stirodur plošče…) kot pri polaganju laminata. Podloga je sama po sebi namenjena toplotni in zvočni izolaciji ter izničenju neravnin estriha. Bistvena prednost takega načina polaganja je nizek strošek vgradnje, toda to je popolnoma neprimeren način za vgrajevanje na ogrevan estrih.
Troslojni parket lahko tudi lepimo na podlago, v tem primeru je toplotna upornost več kot 30 odstotkov manjša od položenega plavajoče.
Strošek ogrevanja lahko zmanjšamo že samo, če namesto troslojnega parketa izberemo tanjšega dvoslojnega iste drevesne vrste. Tako porabimo od 20 pa tudi do 40 odstotkov manj energije.
Lamelni parket je po lastnostih topotne upornosti nekako najustreznejši, saj je narejen iz enega kosa lesa in ne iz več plasti različnih drevesnih vrst, kot je gotovi parket. Toda napake, ki se kasneje pokažejo pri uporabi tega parketa, marsikoga odvrnejo od nakupa. Namreč masivni les deluje (krčenje, raztezanje) bistveno bolj kot plošče, narejene iz več slojev. Napake se pojavljajo v obliki nastanka špranj med deščicami, odstopanja od estriha, pokanja določenih deščic, poleg vsega pa je treba parket, ko je položen, obrusiti in lakirati ali oljiti. Cena montaže je tu dražja, prav tako je daljši čas izdelave. Parket takoj po položitvi ni pohoden, saj se mora površinski premaz utrditi.
Primerjalno ima dvoslojni gotovi parket zopet prednost in lahko rečemo, da je med parketi zmagovalec glede polaganja na toplovodno ogrevan estrih s stališča energetske varčnosti ter nižanja stroškov ogrevanja. Gre namreč za topel, na otip naraven material, ki ostane tak tudi, ko ogrevanje ugasnemo.
Jani Curl, Alpod
