Danes ima cement v vsakdanjem življenju zelo pomembno vlogo, saj se kot močno vezivo dodaja predvsem za mešanje malte in betona. Ste kdaj razmišljali o tem, da bi bilo brez slednjega skoraj nemogoče zgraditi hišo? Temelji, tla, strop, stopnišče, estrihi, notranji in zunanji ometi, stena iz opeke in ne nazadnje tudi terasa in vrtni zid – vse to temelji na podlagi ustreznega betoniranja. Če se odločite, da boste betonirali sami, pa je treba upoštevati nekaj pravil.

Mešani, čisti in zidarski cement

Najprej je treba izbrati pravo vrsto cementa, kar je v prvi vrsti odvisno od namena gradnje in od zunanjih temperatur. Mešani cement je primeren za betone večjih prerezov in za temperature nad 10 stopinj Celzija, zanj je značilen tudi daljši čas obdelanosti. Čisti cementi so primerni za zahtevnejše gradnje in za betone, katerih izpostavljenost glede na zunanje vplive je bistveno večja. Pri uporabi teh se priporoča posvetovanje s strokovnjakom. Čisti cement je priporočljivo uporabljati pri temperaturah pod 5 stopinj Celzija, saj ti cementi razvijejo višjo toploto in iz tega razloga hitreje vežejo in pridobivajo trdnost.

Če se uporabljajo mešani cementi, je treba odmerek cementa povečati za najmanj 10 odstotkov, s tem dosežemo manjši faktor v/c (razmerje med vodo in cementom v betonu) in ohranimo toploto, ki jo beton potrebuje za razvijanje trdnosti. Če gradimo v zimskem obdobju, je priporočljivo, da se pri pripravi betona uporabljajo agregati, ki niso zmrznjeni, in se dodaja vroča voda. Če temperatura zraka pade na 5 stopinj Celzija pod ničlo, se priporoča prekinitev postopka betoniranja. Zidarski cement je primeren za temperature nad 10 stopinj Celzija, a razlika med njima je ta, da je prvi odličen za betone, drugi pa za zidanje in izdelavo notranjih in zunanjih grobih in finih ometov.

Kakovost dobre gradnje

Pomembno je, da razmere za betoniranje predhodno oceni strokovnjak, ki na podlagi vrste in dimenzije posameznih gradbenih elementov določi kakovost betona. Če beton mešate sami, morate upoštevati pravilno razmerje vode, cementa in agregata ter tudi minimalno oddaljenost armature od površine betona. Pri betoniranju temeljev je dobro, da kakovost cementa določi strokovnjak, saj ta lahko najučinkoviteje oceni pogoje podlage ter nato določi vrsto in dimenzijo posameznih gradbenih elementov, od katerih je odvisna kakovost cementa. Pri betoniranju masivnega stropa moramo biti poleg pravilnega razmerja v betonski mešanici pozorni tudi na to, da je opaž zatesnjen. Tudi tukaj je nujno sodelovanje s pooblaščenim gradbenim inženirjem ali gradbenim mojstrom, saj lahko izračun potrebnega betonskega jekla brez izjeme opravi samo strokovnjak.

Če gre za novo plast betona na prefabricirano ploščo, upoštevajte dejstvo, da lahko zaradi obremenitve prihaja do upogibanja stropa, zato je treba strop pred betoniranjem okrepiti s pomočjo podpornikov. Ta ojačitev lahko na sredini stropa znaša največ 1/300 razpona, kar je razmik med dvema stebroma ali opornikoma (npr. 600:300 = 2 cm pri 6 m razpona). Pri betoniranju stopnišč je priporočljiva uporaba mešanega ali čistega cementa, odvisno od zunanje temperature, priporočljivo je tudi, da pri betoniranju uporabljate dobro nosilen in masiven opaž. Pri betoniranju estrihov je treba paziti na nizke temperature pod 5 stopinj Celzija in na to, da preprečite pretirano močenje zglajene površine in prepih.

Nekoliko bolj zapletena sta gradnja notranjih in zunanjih ometov ter betoniranje sten iz opeke. Priprava malte je sicer hitra, enostavna in ekonomična, saj je zidarskemu cementu treba dodati le še pesek in vodo, je pa pred delom z zidarskim cementom treba dobro navlažiti zidarski material, po možnosti 1–2 uri pred začetkom dela. Zaradi dobrega sprijemanja s površino je mogoče nanašati tanjši sloj malte kot pri običajni malti, pri čemer je tudi manj odpadnega materiala. Nečist pesek lahko namreč povzroči razpoke in zniža trdnost malte. Pri betoniranju zunanjih delov stanovanja, hiše ali poslovnega prostora, kot so terase ali vrtni zidovi, bodite pozorni na to, da je beton enakomerne kakovosti in da je oporen pred zmrzaljo. Prav zaradi slednjega je zelo težko najti univerzalen recept za ustrezno mešanico. Za dobro in enakomerno kakovost je priporočljivo, da poiščemo najbližjo betonarno, saj od tam dobimo betone, ki ustrezajo naši oziroma želeni aplikaciji in so v skladu s slovenskimi oziroma evropskimi standardi.

Napotki za pravilno zaključno obdelavo

Beton je v fazi strjevanja treba zaščititi pred izsuševanjem, obremenitvijo, vibracijami, prehitrim izmenjevanjem toplote med zrakom in betonom... Prve tri do sedem dni po betoniranju je priporočljivo, da beton zaščitite pred prezgodnjo izsušitvijo in obremenitvijo, v poletnih mesecih naj čas negovanja (neprekinjeno vlažen) znaša sedem dni, toda ne manj kot je potrebno, da beton doseže 60 odstotkov projektiranega trdnostnega razreda. Dušan Bajda iz trboveljske cementarne Lafarge opozarja, da lahko zaradi toplote, sončnega sevanja in vetra beton postane krhek, zaradi česar nastanejo razpoke. »Razpoke so posledica izsušitve. Betonske objekte zato prve tri do sedem dni po betoniranju prekrijte z gradbeno folijo ali pa vlago vzdržujte s škropljenjem z vodo, lahko pa tudi s posebnim sredstvom za zaključno obdelavo. Prehitri izsušitvi se lahko izognete tudi z daljšim puščanjem betona v opažu,« še dodaja Bajda.