V treh avstrijskih proizvodnih tovarnah, v Traunu, Sarleinbachu in Lannachu, ima zaposlenih 1800 ljudi, v zadnjih letih pa so dodatno investirali v širitev proizvodnje ter povečanje produktivnosti, za kar so namenili 30 milijonov evrov dodatnih sredstev in s tem pridobili 150 novih delovnih mest.

Največji delodajalec v regiji

Tovarna v Sarleinbachu, ki je bila zgrajena leta 1977, se je do danes razvila v največjega delodajalca v regiji in največjega proizvajalca oken v Evropi. V njenih proizvodnih halah se dnevno proizvede kar 3000 oken iz umetnih mas. Podobno velja za tovarno v Traunu, kjer je centrala mednarodne prodajne mreže oken, ki ima svoje podružnice po vsej Avstriji, poleg tega pa tudi v Sloveniji in na Hrvaškem, v Švici, Nemčiji, Italiji, Veliki Britaniji in Franciji ter na Madžarskem, Slovaškem in Češkem.

internorm1.jpg

Poleg tega Internormova lesena in aluminijasta visokotoplotnoizolacijska okna za nizkoenergijske in pasivne hiše po Evropi prodaja še 1200 kompetentnih partnerjev, ki delujejo tako v zgoraj omenjenih državah kot tudi v Luksemburgu, Liechtensteinu, Belgiji, na Irskem, Nizozemskem, v Grčiji ter Romuniji in na Poljskem. Poleg toplotnoizolacijskih okvirov iz lesa in umetnih mas v tovarni v Traunu proizvajajo tudi izolacijsko steklo in izdelke iz umetne mase, kot so okrogla in poševna okna, vezana okna ter polkna in vhodna vrata iz aluminija.

Eno osnovnih Internormovih vodil je visoko estetiko povezati z inovacijami in hitrim razvojem najnaprednejše tehnologije. Ta strategija se je celo v času gospodarske krize v Evropi, kjer ostajajo številka ena, izkazala kot izjemno učinkovita, saj so v letu 2009 zabeležili nove prodajne rekorde in rast na vseh trgih, na katerih so prisotni. S tem si je Internorm svoj položaj na trgu še okrepil.

internomr5.jpg

Vlaganja v inovacije in razvoj se povrnejo

Internorm že deset let razvija in izdeluje visokokakovostna okna in vrata iz lesa/aluminija, ki po vsej Evropi postavljajo merila in že v standardu ustrezajo kriterijem pasivne hiše. Kot edino podjetje v Evropi ima Internorm sedem certifikatov za pasivne hiše, ki jih je odobrilo neodvisno podjetje za certificiranje Passivhausinstitut Darmstadt. To je v prvi vrsti rezultat vlaganja v inovacije in razvoj, kar se na dolgi rok vedno znova izkaže kot ključno. V Internormovem razvojnem oddelku nove rešitve odkriva 15 sodelavcev. Nove rešitve se aplicirajo tako na izdelavo visokotoplotnoizolacijskih okvirov in stekla kot ekstrudiranje, logistične rešitve in izdelave okenskega okovja, pri čemer se opirajo na svojega dolgoletnega partnerja, podjetje Winkhaus, od katerega pričakujejo posebne izvedbe okovja.

Izstopajoč primer kompetence pri oknih za pasivne hiše je najvišje ležeča pasivna hiša v Evropi – Schiestlhaus, nova planinska koča na 2154 metrov nadmorske višine na gori Hochschwab na avstrijskem Štajerskem, nagrajena z »Energy Globe« v regijski kategoriji. Internorm je s svojimi okni za pasivne hiše EDITION prispeval velik delež k prvi pasivni planinski koči, ki kot energijsko samozadostna zgradba ustreza ekološkim standardom.

internorm3.jpg

Kako poteka izdelava lesenih oken v tovarni v Lanachu?

V Internormu so nam omogočili, da smo si ogledali potek proizvodnje v njihovi tovarni v Lannachu, kjer proizvedejo 750 okenskih enot na dan, že za prihodnje leto pa načrtujejo, da bodo proizvodnjo povečali na 1200 enot na dan. Izdelava oken poteka izključno po naročilu, kar pomeni, da proizvodnja ni serijska. Proizvodnja vsakega naročenega okna od prejema naročila iz centrale v Traunu do izdelave končnega izdelka v povprečju traja pet do šest dni.

Proizvodni proces se začne z nabavo različnih vrst lesa vnaprej določenih dimenzij, ki jih uskladiščijo v veliki skladiščni hali, opremljeni s posebnim sistemom za vzdrževanje vlažnosti in temperature zraka. Vzdrževanje vlažnosti je potrebno zaradi tega, ker se obdelovalne lastnosti lesa spreminjajo skupaj z vlažnostjo. Vrsta lesa za okenske okvirje, ki spada med najobčutljivejše, je macesen, ki ga v Inetrnormu uvažajo iz vzhodnoevropskih dežel in Rusije.

internorm4.jpg

V prvi fazi proizvodnje gre les v razrez in mehansko obdelavo zunanje površine. Posebna pozornost je namenjena nadzoru kakovosti, saj je treba izločiti tiste posamezne dele lesenih okenskih okvirjev, ki ne ustrezajo standardom in gredo zato na odmet. Ko so posamezni kraki oken primerno obdelani in pregledani, se začne strojno sestavljanje okenskih in vratnih okvirjev, ki poteka avtomatizirano, saj je pri sestavi in lepljenju okvirjev treba še posebno paziti na natančnost. Ko so okvirji sestavljeni, gredo v avtomatizirano lakirnico. V lakirnici lahko naenkrat pobarvajo deset oken, če jih je manj, to storijo ročno. Lakirni stroj je narejen tako, da uporabljeno barvo ponovno zbira in reciklira. Ob novem lakiranju lahko običajni barvi dodajo do 10 odstotkov reciklirane stare barve.

Iz lakirnice posamezne dele okenskih okvirjev prepeljejo v novozgrajeno proizvodno halo. V njej poteka sestavljanje, ki ga opravljajo ročno. Ročno zlepijo posamezne dele okvirjev, namestijo tesnilne pene in gume za odvodnjavanje ter v naslednji fazi še pripadajoče okensko okovje. Ko je to opravljeno, sledi vstavljanje izolirnih oken. Tudi to poteka ročno, saj zahteva pazljivost pri silikonskem lepljenju. Okno je zdaj končano, nanj lahko namestijo še senčilo, če to zahteva posamezno naročilo, ga varno zapakirajo in odpeljejo v posebno dvigalo, iz katerega ga natovorijo na tovornjak. Tako se poda na pot do naročnika.