Energijsko učinkovito gospodinjstvo bi namreč moralo na leto porabiti vsaj 900 kWh električne energije manj, kot je v resnici (povprečna poraba je 4100 kWh na gospodinjstvo). Takšne so nekatere ugotovitve iz raziskave REUS 2011, ki jo je izvedla agencija Informa Echo.
Dosegli komaj polovico zastavljenih ciljev
Čeprav ima po ugotovitvah raziskave velika večina (83 odstotkov) prebivalcev na deklarativni ravni sicer pozitiven odnos do učinkovite rabe energije, v vsakdanjem življenju učinkovito porablja energijo komaj 28 odstotkov vprašanih. Podobno je najbrž tudi v drugih državah EU, zato evropska komisija ugotavlja, da ob takšnem ravnanju države članice ne bodo dosegle zastavljenih ciljev – to je za 20 odstotkov manjše porabe energije do leta 2020. Najnovejše ugotovitve strokovnjakov namreč kažejo, da smo v EU dosegli komaj polovico zastavljenih ciljev, zato je evropska komisija 22. julija letos sprejela predlog nove direktive o energetski učinkovitosti, s pomočjo katere naj bi dosegli zastavljene cilje. To torej pomeni nove obveznosti tako za javni sektor, gospodarstvo kot tudi za gospodinjstva.
Obvezna vgradnja merilnikov v posameznih stanovanjih je namreč že eden od ukrepov, ki jih je uvedla komisija. Med drugimi ukrepi, ki so povezani z gospodinjstvi, velja omeniti to, da bodo morala podjetja, ki prodajajo energijo, s pomočjo različnih ukrepov vsako leto doseči 1,5-odstoten prihranek energije glede na prodajo iz preteklega leta. Ta podjetja bodo morala svoje uporabnike spodbujati k različnim ukrepom za varčevanje z energijo, kot so denimo spodbujanje zamenjave starih gospodinjskih aparatov z energijsko varčnimi, uporaba varčnih sijalk, toplotna izolacija stavb in podobno. To torej dejansko pomeni, da bodo imela gospodinjstva v prihodnje poleg nepovratnih finančnih spodbud Eko sklada (o tem bomo pisali v prihodnji številki naše priloge) na voljo še dodatne spodbude, s katerimi bodo lahko izvajala različne varčevalne ukrepe.
Podjetja in javni sektor
Prav tako bodo morali na tem področju precej več storiti tudi podjetja in seveda javni sektor, kjer je bilo v primerjavi z gospodinjstvi in gospodarstvom storjenega najmanj. V prihodnje pa naj bi bil za zgled. Podjetja iz javnega sektorja bodo morala v skladu z novimi predpisi kupovati samo energetsko varčne stavbe, prav tako tudi izdelke in okolju prijazne storitve. V javnem sektorju bo treba vsako leto prenoviti tri odstotke površin svojih stavb. S tem naj bi namreč tudi v tem sektorju poskrbeli za občutno zmanjšanje porabe energije. V praksi bo to pomenilo, da bo treba v prihodnjih osmih letih močno zavihati rokave. Hkrati bo tudi veliko priložnosti za najrazličnejše spodbude, ki jih bodo deležni predvsem tisti, ki se zavedajo, da v prihodnje ne bo več tako, kot je bilo, in ki dobro vedo, da varčevanje z energijo ne prinaša samo »nepotrebnih« izdatkov, ampak tudi velike prihranke.
Iščemo najbolj varčne stavbe leta 2012
To smo ne nazadnje dokazali tudi z našo akcijo Energetsko varčne stavbe (letošnji razpis bo objavljen v začetku prihodnjega meseca), v okviru katere smo v petih letih prikazali številne novogradnje in tudi obnove stavb, katerih lastniki dosegajo spodbudne prihranke pri energiji. Ob današnjih cenah naftnih derivatov sploh ni nepomembno, ali denimo za ogrevanje hiše lastniki porabijo v eni kurilni sezoni 2000 ali celo 2500 litrov kurilnega olja ali denimo samo 150 ali celo manj litrov. Lastnikom zagotovo ni vseeno, ali samo za ogrevanje svoje hišo porabijo 2000 ali celo več evrov na kurilno sezono ali pa denimo 400, 500 evrov. V prihodnje bo to zagotovo še bolj pomembno, zato bomo v naši prilogi v prihodnjih mesecih poskušali izbrskati čim več takih primerov tako stanovanjskih hiš, gospodarskih objektov kot tudi primerov iz javnega sektorja, pri katerih so potencialni prihranki še toliko večji, saj država na tem področju v preteklosti ni storila ničesar, zdaj pa so se zadeve začele hitro spreminjati v šolstvu, zdravstvu, pri domovih za starejše in drugod v javnem sektorju.
Prepričani smo, da bomo marsikaj novega »odkrili« tudi v naši letošnji akciji, zato pozivamo vse lastnike zasebnih hiš, upravljalce večstanovanjskih blokov, lastnike oz. upravljalce gospodarskih objektov in tudi odgovorne v šolah, zdravstvenih ustanovah in vseh drugih javnih objektov, da se prijavijo na naš natečaj in skupaj z nami dokažejo, da lahko odgovorni z vizijo in seveda dobro pripravljenimi projekti dosežejo neverjetno spodbudne rezultate. Zato vsi tisti, ki ste prepričani, da ste dosegli spodbudne rezultate, ne oklevajte in se prijavite na naš razpis, ki bo objavljen v začetku novembra. Vse prijavljene projekte bomo seveda predstavili tudi v naši prilogi. Tudi javno priznanje nekaj šteje!
Do leta 2020 vse nove stavbe pasivne ali ničenergijske
Poleg omenjene direktive, katere cilji naj bi bili doseženi do leta 2020, je urad za podnebne spremembe pred kratkim predstavil osnutek Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050. V tem osnutku so predstavljeni ukrepi, ki na prvi pogled povprečnega bralca celo malce šokirajo, saj naj bi denimo do leta 2050 ukinili uvoz naftnih derivatov, kar pomeni, da bo treba v naslednjih desetletjih močno zavihati rokave in storiti zares prelomne dosežke na področju obnovljivih virov energije in seveda varčevanja z energijo. Med največjimi potenciali za uresničitev omenjenega cilja so vsekakor stavbe, ki v EU porabijo več kot tretjino vse energije.
V omenjenem osnutku je tako predvideno, da morajo biti do leta 2020 vse novozgrajene stavbe pasivne oziroma samooskrbne, do leta 2050 pa bodo morale biti vse stavbe (obstoječe) obnovljene tako, da bodo dosegale standarde pasivne hiše oziroma bodo samooskrbne, večina pa naj bi bila energetsko pozitivnih (s pomočjo sončnih celic ali kako drugače naj bi proizvedle več elektrike, kot naj bi je porabile). To je samo nekaj poudarkov iz omenjene strategije in seveda močan signal vsem lastnikom stavb in odgovornim v javnem sektorju, da predvsem pri gradnji novih objektov in pri sanaciji še kako razmišljajo o tem in seveda izkoristijo vse priložnosti, ki jih ponujajo država in EU-skladi v obliki nepovratnih spodbud oziroma ugodnih »eko« posojil, ki jih ponuja Eko sklad.
