Praznik, za katerega v razvitem svetu potrošimo največ, je za spretne trgovce prava zlata jama.
Obdarovanje v krščanski veri izvira iz časov, ko so trije kralji z vzhoda novorojenemu Jezusu prinesli darila. Zgodnji kristjani se niso obdarovali, ker niso hoteli, da bi bila njihova vera povezana s poganskimi festivali in navadami. Podarjanje daril je del krščanskega praznovanja postalo šele ob koncu srednjega in na začetku novega veka, ko se je razvila današnja božična kultura. Ideja obdarovanja je dobila nove razsežnosti v romanih slavnih pisateljev 19. stoletja, kot je Charles Dickens, ki so pomagali oblikovati naše dojemanje in praznovanje božiča. Danes se za božič obdarujemo iz različnih razlogov: za nekatere je to način praznovanja največjega krščanskega praznika, za druge pa je poseben čas, ko z darilci razveselimo družino in prijatelje.
Obdarovanje samo zaradi obdarovanja
Na žalost je obdarovanje ob božiču danes postalo že skorajda samodejno. Darila podarjamo zato, ker je to običaj, in ne zato, da bi z njimi izkazali posebno naklonjenost do bližnjega. V prazničnem decembru nas zasipajo oglasi za najrazličnejše izdelke po posebno ugodni ali akcijski ceni, ki naj bi nam pomagali še lepše preživeti praznike. Nekateri se zadolžijo z bančno kartico ali celo najamejo posojilo, da svojim najdražjim priskrbijo dragocena darila. Toda najboljše stvari, ki jih lahko podarimo, nimajo denarne vrednosti. Čas in energija, ki ju posvetimo drugim, sta neprecenljiva. In to je pravzaprav največje darilo, ki ga lahko podarimo svojim najbližjim, prijateljem in znancem, še posebno tistim, ki so v kakršni koli stiski.
Zapravljanje za praznična darila ne vodi do velikega zadovoljstva, je prepričan Joel Waldfogel z Whartonove šole na Univerzi Pensilvanija, avtor knjige Scroogonomija: zakaj ne bi smeli kupovati daril za praznike. »Gospodarstvo sestavljajo kupci in prodajalci. Pomislite, zakaj pravzaprav trošimo. Trošimo zato, da bi dosegli zadovoljstvo kupcev, in ne zato, da bi pomagali prodajalcem. In če zapravljanje ne doseže tega cilja, je komajda lahko merilo zadovoljstva. Nisem proti kupovanju daril, toda kakršno koli vsoto plačamo, bi morali biti prejemniki tako zadovoljni, kolikor je le mogoče. To pa je težko, če nimamo prav nobene zamisli, kaj si obdarovanec sploh želi. Ljudje iščejo možnosti, da bi naredili nekaj dobrega; če odmislimo komercialno plat praznikov in nekaj prispevamo v človekoljubne namene, je to dobro tako za nas kot za svet.«
Izognite se potrošniškemu pritisku
»Osnovna vloga praznikov, posebno danes, ko postajajo večinoma potrošniški stampedo, je še vedno trojna,« pravi Primož Škoberne, soustanovitelj in predavatelj na Duhovni univerzi. »Individualna vloga praznikov je, da so nujen oddih za posameznika, socialna vloga je v obnovi socialnih stikov: ko ljudje skupaj praznujejo, se veselijo, se obdarujejo, univerzalna vloga pa je ohranjanje uglašenosti z naravnimi in astrološko-astronomskimi ritmi. Potrošniška miselnost pa vsiljuje praznike kot obveznost medsebojnega darovanja. Tej obliki socialnega – potrošniškega – pritiska se je najboljše na daleč izogniti. Lahko tako, da se pogovorimo z bližnjimi, kaj si zares želijo. Tako imamo več časa za nakupe ali pa nakupov želenih stvari sploh ne vežemo na praznike in si takrat raje podarimo mir in pozornost.«
S prazniki prihaja tudi praznična depresija, ki vsako leto prizadene milijone ljudi po svetu. Raziskave so pokazale, da sprememba navad, hitenje, praznična srečanja in podložnost materializmu povzročijo tesnobo in praznično potrtost. Ta občutek še poglabljajo trgovski centri s svojim bliščem in siljenjem k trošenju. Obdajte se z družinskimi člani in prijatelji ter krepite zaupanje in pristne odnose z drugimi ljudmi v svoji okolici, in to ne samo za praznike, ampak vse dni v letu. Ne pozabite, da sta uživanje v drobnih stvareh in pomoč drugim sprožilca za občutek sreče. Obrzdajte potrošniški apetit in raje, kot da podarite materialno darilo, naredite nekaj lepega za soljudi – vaši prazniki bodo tako še lepši in bolj izpolnjeni.
