Pri ogrevanju s takimi napravami se sproščajo prekomerne koncentracije okolju škodljivih snovi v obliki plinov in delcev, katerih koncentracija se v zimskih mesecih izrazito poveča. Gre za prašne delce, ki so v ozračju v različnih oblikah. Najbolj škodljivi so delci, ki jih imenujemo PM10. Ta prah, ki nastaja ob izgorevanju, pri vdihavanju potuje neposredno v človeška pljuča. Le dober mesec dni po začetku kurilne sezone je Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) opozorila, da je novembra beležila povišane koncentracije delcev PM10. Skoraj povsod po Sloveniji koncentracije presegajo z zakonodajo predpisano povprečno dnevno mejno vrednost 50 mikrogramov/m3. Najslabše stanje v Sloveniji je v Zagorju.
Stara kurišča biomase (predvsem neobdelanega lesa) v malih kurilnih napravah v gospodinjstvih so poleg prometa najpogostejši vzrok za visoko vsebnost tovrstnih emisij v zraku. To je morda presenetljivo, saj navadno za glavnega onesnaževalca določimo industrijske obrate. Da ni tako, dokazujejo podatki o koncentraciji delcev PM10 v zasavski regiji, ki je ocenjena kot najvišja v Sloveniji. Mejna vrednost emisij trdnih delcev je bila na primer v Zagorju presežena kar 51-krat. Kljub temu da je Zasavje izrazito industrijsko območje, pa na primer meritve emisij v trboveljski cementarni kažejo, da njeno obratovanje ne prispeva bistveno k povečani koncentraciji prašnih delcev v zraku. Najvišje vrednosti delcev PM10 v Zagorju so bile dosežene v prvih mesecih leta 2011 in novembra, to je ravno v času, ko peč v trboveljski cementarni Lafarge ni obratovala.
Kurilne naprave na lesno biomaso
Kurilne naprave in peči oz. kotle na lesno biomaso v gospodinjstvih ločimo glede na obliko goriva (polena, lesne sekance ali pelete). Pri tem je treba upoštevati, da vedno uporabljamo suh in zdrav les. Nadalje se lahko poslužujemo avtomatskega nalaganja ali ročnega polnjenja sobnih peči, odprtih in zaprtih kaminov, kaminov, kaminskih peči, štedilnikov na trda goriva in peči z zalogovnikom. Glede na način uporabe se lahko odločimo za centralno kurjavo, lokalne naprave za ogrevanje tudi sosednjih prostorov (štedilniki na centralno kurjavo ter razširjene krušne peči in kamine) ali za lokalne naprave, kamor štejmo peči, kamine in štedilnike.
Vsaka kurilna naprava, za katero uporabljamo les, je sestavljena iz zalogovnika za gorivo, kamor vlagamo les za kurjenje, zgorevalne komore, kjer zgorevajo plini, in izmenjevalnika toplote, kjer se toplota iz dimnih plinov prenaša na ogrevalni medij. Poznamo dva osnovna tipa zgorevalnih komor oziroma kotlov. Kotli s pregorevanjem so starejši tipi, ki imajo nepopolno zgorevanje in zato slabši toplotni izkoristek ter bolj onesnažujejo, prav tako pa pri njih ne moremo ustrezno odmerjati goriva. To so kotli, pri katerih kurišče napolnimo s poleni in dovajamo zrak. Drugi tip kotlov ima spodnje odgorevanje. To omogoča doziranje goriva in določitev stopnje odgorevanja, zgorevanje plinov pa je zaradi višjih temperatur boljše. Poznamo tudi kotle z nadtlačnim ventilatorjem, s pomočjo katerega zagotovimo popolno zgorevanje plinov pri visokih temperaturah. V kotlih s sesalnim ventilatorjem, ki odvaja pline pred vstopom v dimnik, lahko kurimo tudi z ostanki lesa in večjimi sekanci.
Prednost tehnološko naprednejših naprav na biomaso je ta, da povzročajo občutno manj emisij trdnih delcev kot stare, hkrati pa so te emisije, ki vsebujejo večinoma kalijeve soli in nizke deleže organskih spojin, zaradi boljšega izgorevanja za zdravje ljudi manj škodljive.
Skupen cilj
Prašni delci PM10 so v ozračju prisotni kot aerosol v obliki vodne kapljice, v kateri je ujet trden ali tekoč prašni delec. V teh zaznamo prisotnost ogljika, nanj pa se navadno vežejo tudi kovine, ozon ali organska topila. V primeru, da vsebujejo težke kovine, so delci strupeni. Koncentracija delcev PM10 se v zimskem času občutno poveča, za kar sta odgovorna kotlinska lega mesta in zimsko vreme, prav tako pa je med drugim izpust delcev zaradi kurjave višji.
Za zmanjšanje toplogrednih učinkov in učinkovitejšo rabo energije si prizadevajo tako Evropska unija (EU) kot njene države članice. V zadnjih letih se tako povečuje uporaba biomase, k temu pa prispeva tudi vedno višja cena biogoriv. Cilje je v partnerstvu lažje dosegati, zato sta Slovenija in Avstrija na svojem obmejnem prostoru skupaj aktivno pristopili k varstvu zunanjega zraka pred onesnaženjem z delci iz cestnega prometa in malih kurišč.
K zmanjšanju emisij delcev, ki ogrožajo naše zdravje, saj povzročajo srčno-pljučne bolezni, lahko torej prispevamo tudi sami. Stare kurilne naprave na les ali premog zamenjajte z okolju prijaznejšimi. Ponudba na trgu je različna, vendar pa se tehnološko naprednejše ponašajo z enostavno uporabo, nizkim onesnaževanjem in visoko učinkovitostjo.