Gre za hitro rastočo rastlino z dvema deloma: vlaknastimi listi in olesenelim steblom. Močna vlakna v industriji uporabljajo za proizvodnjo tekstila, talnih oblog, papirja in vrvi; steblo pa za konstrukcijske namene.

Zakaj je tako ekološka?

betonkonoplja.jpg

Industrijska konoplja raste mnogo hitreje od dreves. Požanjemo jo lahko že 120 dni potem, ko smo jo zasadili, medtem ko drevo potrebuje najmanj pet let, da je uporabno za izdelavo papirja. Rastlina je odporna na vremenske pojave in potrebuje 99 odstotkov manj gnojil, vode in pesticidov kot bombaž. Medtem ko raste, črpa iz ozračja ogljikov dioksid in pripomore k splošnemu ravnotežju okolja.

Pri proizvodnji industrijske indijske konoplje gre v zrak manj škodljivih emisij ogljikovega dioksida kot pri proizvodnji cementa. Takšen beton tudi ne oddaja ogljikovega dioksida, temveč ga sprejema in črpa iz okolja. Stavbe, zgrajene iz mešanice konoplje in betona, ter ostanke, ki v procesu proizvodnje niso bili uporabljeni, lahko recikliramo in niso škodljivi za okolje.

Odličen izolator

betonkonopljastene.jpg

Industrijsko konopljo lahko pri gradnji uporabimo na različne načine. Konstrukcije iz industrijske konoplje so termoizolacijske: poleti stavbo ohlajajo, pozimi pa segrevajo. Oleseneli del se običajno meša z apnom, ki je vezivo in konzervans. Ko se mešanica strdi, nastane lahek, vzdržljiv in vodoodporen material, ki je odličen izolator in v kombinaciji s talnim gretjem uporaben za izolacijo tal.

mesanicabetonkonoplja.jpg

Mešanica betona in konoplje je odličen material za gradnjo sten v ekoloških hišah. Kombinacija v sestavi 10 odstotkov apna in 90 odstotkov konoplje pride prav tudi za izolacijo strešnih prostorov. Trend ekološke gradnje je v porastu, zato lahko v prihodnosti tudi v Sloveniji pričakujemo zanimive rešitve in novosti na področju uporabe industrijske konoplje.