Obiskovalcem hiše sem poleg meritve želel pokazati še iskanje napak in netesnih mest pri oknih, vratih, inštalacijah, mansardnem stropu..., pa nisem našel niti najmanjše napake. Omenjena hiša je trenutno najbolj zrakotesna v Sloveniji. Presega celo kriterij zrakotesnosti, ki bo v Evropi veljal leta 2050 (n50=0,2/uro).

xella2.jpg

Ob dnevu odprtih vrat so bili v hiši Posinek prisotni strokovnjaki YTONG, ki so številnim obiskovalcem pokazali sistem gradnje, detajle gradnje YTONG brez toplotnih mostov, detajle zrakotesne gradnje in sistem montaže RAL oken na steno YTONG. Strokovnjak gradnje je prikazal način in potek gradnje stene YTONG. Lastnik hiše Peter Posinek pa je z obiskovalci delil izkušnjo gradnje. Peter je diplomirani inženir gradbeništva, zato se na gradnjo spozna. Detajle gradnje brez toplotnih mostov in detajle zrakotesnosti pa je osvojil pred gradnjo in ob gradnji svoje hiše. Ker je izredno natančen, je strokovno izvedel vse detajle in dosegel odličen rezultat.

Pod hišo je toplotna izolacija XPS debeline 20 centimetrov in na njej temeljna plošča hiše. XPS prekinja toplotni most hiše proti zemlji. Zidaki YTONG so polni, brez špranj, in so lepljeni po celotni površini. Zrak ne more prehajati skozi zid niti pri zidakih niti pri lepilu med zidaki. Strop v mansardi je tesnjen s parno oviro, ki je na stikih lepljena s tesnilno maso in namenskim tesnilnim trakom. Vsi preboji za prezračevanje in luči so tesnjeni. Lastnik je pri prebojih kablov za luči skozi folijo razvil posebne tesnilne manšete.

xella3.jpg

Okna, ki so trislojna, so montirana po montaži RAL. Montaža RAL še ni končana, saj bodo pred fasado nalepili še zunanje tesnilne trakove. Na strehi je 36 centimetrov toplotne izolacije, na fasadi pa bo 20 centimetrov toplotne izolacije. Hiša bo prezračevana s prezračevalnim sistemom z rekuperacijo toplote. Hiša bo ogrevana toplozračno, pričakovana poraba energije za ogrevanje hiše v enem letu pa je 1560 kWh, kar je ekvivalent 156 litrov kurilnega olja.

Hiša ne more biti tako varčna, če ni grajena zrakotesno. Zrakotesnost je pomembna predvsem v najbolj hladnih zimskih dneh in najbolj vročih poletnih dneh. Če bi bile vse leto temperature med 15 in 25 stopinj Celzija, zrakotesnost ne bi bila pomembna. Pri nižjih in višjih temperaturah pa se sodobne nizkoenergijske hiše prezračujejo s pomočjo rekuperatorja toplote, ki vrača energijo izrabljenega zraka svežemu zraku. Večji del zraka se mora izmenjati skozi rekuperator in minimalni del skozi netesna mesta v hiši. Le tako lahko obdržimo toplotno energijo v hiši. Pozimi obdržimo toploto, poleti pa hlad. Zrakotesnost je ključna za dosego standarda pasivne hiše in hiše standarda Minergie.

xella4.jpg

Zrakotesnost merimo z napravo Blower door. Sestavljena je iz okvirja, ki ga vstavimo v vratno odprtino, ventilatorja, tlačnih cevk, regulacije in elektronike. Ventilator ustvarja v hiši podtlak ali nadtlak 50Pa, ob tem pa merimo, koliko zraka moramo dovajati, da razliko tlaka vzdržujemo. Pri hiši s površino 100 m2 in višino stropa 2,5 metra ima hiša volumen 250 m3. Takšna pasivna hiša lahko izgublja skozi špranje pri razliki tlakov 50Pa največ 0,6 neto volumna, kar pomeni 150 m3 v eni uri. Tako majhno izmenjavo pa je zelo težko doseči, saj večina hiš pušča pri oknih, vratih, elektro- in ostalih inštalacijah, mansardnem stropu ter pri dovodu elektrike, vode in ostalih cevi v hišo. Napake iščemo s termoanemometrom, ki meri hitrost in temperaturo zraka v določeni točki. Napake iščemo tudi z veliko ali malo napravo za izdelavo megle. Bistvo testa pa je, da napake odkrijemo in odpravimo, saj le zrakotesna hiša zagotavlja energijsko varčnost.