Pri zunanji razsvetljavi so bolj kot navadne luči, ki jih ročno prižigamo in ugašamo, praktične takšne, povezane s senzorjem gibanja ali fotocelico. Takšna luč se prižge v trenutku, ko se kdo približa hiši na določeno razdaljo. Tovrstna rešitev je boljša tudi s stališča varčevanja z električno energijo. Še precej varčnejša možnost so solarne luči, ki se čez dan prek sončnih celic polnijo z energijo. Ko se zmrači, posebna fotodioda to zazna ter vklopi razsvetljavo, ki se napaja z uskladiščeno sončno energijo, pretvorjeno v električno. Prednost solarnih luči je tudi v tem, da ne potrebujejo kabla. Priostreni nosilec luči preprosto potisnemo v tla na mestu, kjer želimo, da stoji, ter počakamo na večer, da se luč »čudežno« prižge. Nekateri so glede solarnih luči nekoliko skeptični. Luči namreč v idealnih poletnih razmerah ponoči gorijo do zore, jeseni morda kakšno uro, pozimi in v slabem vremenu pa je velika verjetnost, da se sploh ne bodo prižgale.
Predpisi in standardi
Ko se odločamo za nakup zunanjih luči, moramo biti pozorni na oznake na izdelkih. Tudi tu veljajo pravila in standardi. Prva številka na izdelku na dvomestni številčni oznaki nam pove, kakšna je stopnja odpornosti proti trdim telesom, druga pa, kakšna je odpornost proti vodi. Številka izdelka za uporabo pred hišo ali na vrtu naj bo najmanj 43. Luč, primerna za vgradnjo v bazen z vodo, ima tako številko IP-67. Tista za pred hišo, ki ji dež in veter ne bosta škodila, ima številko IP-44. Takšna z oznako IP-23, pa je uporabna kvečjemu v vlažni kopalnici. Če o oznakah nismo čisto prepričani, je najboljše vprašati strokovnjaka.
Užitek za oko in dušo
Vsak ljubiteljski vrtnar je ponosen na svoj okrasni vrt. Prava škoda je, če mojstrsko urejene okolice hiše ni več mogoče videti, ko se zmrači. Rešitev je seveda v primerni osvetlitvi vrta. Na trgu je zelo bogata izbira svetlobnih teles, izdelanih prav v ta namen. S primerno postavitvijo luči bo vrt ponoči deloval popolnoma drugače kot podnevi.
Načinov za postavitev različnih tipov in vrst luči je nešteto. Zanimiv grm lahko osvetlimo neposredno s širokokotnim reflektorjem. Neki drug zanimiv objekt osvetlimo od zadaj, iz ribnika lahko seva svetloba izpod vodne gladine navzgor. Različne kipe ali fontane lahko osvetlimo z medlo svetlobo, ki poudari sence. Na spodnje veje dreves lahko obesimo verige lučk ali lampijone. Luči lahko skrijemo v izdolbene skale. Možnosti so neizčrpne. S primernim občutkom lahko ustvarimo svetlobno instalacijo, ki bo pravo umetniško delo. Seveda pa moramo imeti pri tem opravilu kar precej občutka, saj lahko hitro prestopimo mejo, ki loči lepo od kiča.
