Talne obloge lahko razdelimo na ladijske pode, parkete, laminate, linoleje, tekstilne talne obloge, homogene talne PVC-obloge in trde talne obloge iz plastike ali drugih naravnih materialov. Poglejmo v kratkem pregledu nekaj posebnosti različnih materialov.

Parket

Klasični parketi so bili nekdaj skoraj obvezni v vsakem stanovanju, potem so jih izrinile različne plastične obloge. Dobra stvar pa vedno ostane in parketi imajo še danes svojo veljavo ter jo tudi pridobivajo. Predvsem v svojih novih možnostih številnih materialov (lesov), oblike in same zaščite, tako klasično izdelani kot tudi v sistemu gotovih parketov.

talne_obloge_261_1.jpg

Keramika

Keramika je ena najbolj trpežnih talnih oblog, čeprav tudi ta ni večna. Je enostavna za čiščenje, odporna proti vlagi, polaganje pa je zahtevnejše. Izbira keramičnih ploščic je zadnja leta zelo bogata, za lažjo izbiro pa nekaj podrobnosti. Debelina ploščice ni pogoj za čvrstost, ki je odvisna od materiala in žganja, tako da bodite pozorni na to, da na tla polagate talne ploščice, na steno pa drugačne.

Laminati

Laminate imenujemo tudi melaminski podi. Sestavljen je iz treh plasti. Vrhnja je zaščitna, srednja nosilna, spodnja pa je namenjena pritrjevanju. Laminatna zgornja plošča je iz papirne kaše (včasih tudi spodnja), namočene v umetno smolo, nosilna plast je iverna ali vezana plošča, videz lesa pa dosegajo s tiskom ali fotografsko metodo. Prednost laminatov je hitrost polaganja, slabost pa občutljivost za vodo in pri nekaterih tudi elektrostatičnost, tako da bodite pozorni na te podrobnosti, kot tudi na primernost glede obremenitev.

talne_obloge_261_2.jpg

Tekstilne obloge

Tekstilne talne obloge so topla in mehka talna obloga. Različne preproge so del ambienta stanovanja, ki lahko pričarajo v sobo nekaj, česar ne zmore noben laminat ali parket, navadno pa preproge kombiniramo s parketom. Pri iglanih talnih oblogah (tapisom, v Sloveniji uporabljamo izraz tapison) je gostota tkanja (iglanja) zelo velika in so primerne tudi za bolj obremenjene površine ter se največkrat polagajo brez lepljenja. V tem segmentu talnih oblog je dokaj razširjena tehnologija tufing. Te talne obloge polagate na izgotovljena tla, ladijski pod ali parket. Zgornji sloj je stkan posebej iz neobarvanih belih najlonskih vlaken, na površini pa je potem vzorec tiska ali brizga (s tem postopkom dosežejo večjo obstojnost barv), podloga pa je klasična in je obdelana z lateksom ali sintetičnim nadomestnim materialom. Slabost tufting in iglanih tekstilnih talnih oblog je pojavljanje statične elektrike.

Naravne plošče

S problemom statične elektrike se ne srečujemo pri uporabi tekstilnih oblog iz naravnih materialov. Kokosove talne obloge in preproge so antistatične, s tem se zmanjšuje tudi količina prahu v prostoru. Pluta je vedno priljubljen naravni material, ki ga med drugim lahko uporabimo za talno oblogo, ni občutljiva za vlago, hkrati pa prepušča vodne hlape. Površinska obdelava je različna: lahko je strojno peskana, lakirana, voskana ali plastificirana. Slednja je primerna za oblaganje tal v vseh stanovanjskih prostorih.

talne_obloge_261_3.jpg

Trde obloge

V naših trgovinah najdemo tudi pestro izbiro talnih oblog iz PVC. Različne kakovosti v številnih izvedbah, vzorcih, velikostih in debelinah so porabnikom na voljo za prostore, ki so močno obremenjeni. Te obloge lahko čistimo, so močne in obstojne proti lugom in kislinam. Trde talne obloge so izdelane iz PVC-granulata, nekateri proizvajalci pa so ga zamenjali z naravnimi materiali, kot je linolej (ta je izdelan iz plute, lesne moke, naravnih smol, barvil in lanenega olja), pa tudi iz sintetičnega kavčuka gume. Linolej (in tudi večino drugih naravnih oblog) lahko dobite tudi v obliki gotovih podov. Plošče naravnega linoleja so nalepljene na iverno ali vlakneno podlago in se polagajo kot laminati.

Kamen

Kamen je izjemno hvaležna talna obloga, ki se lahko uporablja v notranjih prostorih kot tudi zunaj, in ni le hladen kos kamenine. Danes se kamna niti dobro ne zavedamo, iščemo mu nadomestilo v umetnih materialih, ki pa jih z naravnim kamnom nikakor ne moremo enačiti. Tako kot druge države ima tudi Slovenija nekatere kamnine, ki so zanjo značilne in jih ni mogoče najti drugod v svetu. Tako so med najbolj znanimi in čislanimi tudi granodiorit pohorski tonalit in apnenci (komercialno marmorji): podpeški, lesnobrdski, lipiški in hotaveljski. Tonalit je edini slovenski kamen, ki ga komercialno uvrščamo med granite.