Arhitekti niso relevantni. Izgubljajo (ali pa so že izgubili) svojo pozicijo v zavesti javnosti. Kar vprašajte neznanca, kaj arhitekt sploh počne. Pojma ne bodo imeli ali še hujše – mislili bodo, da je arhitektura za nekoga drugega, za nekoga z večjimi prihodki, z bolj izbranim okusom, bolj urbanega, z drugačnimi prioritetami. Za koga drugega, samo za njih ne. »Sistematično smo postavili sebe in svoj poklic na obrobje družbe,« meni pisec članka.

Ne potrebujemo novih zgradb. Pomislite na število stavb v vašem mestu. Koliko jih je praznih? Koliko hiš se prodaja? Morda že leta živimo prek svojih zmožnosti. Po recesiji pa smo se prisiljeni osredotočiti na to, kar resnično potrebujemo. Poenostavili smo svoje življenje, nekateri pa so tudi ugotovili, da lahko preživijo (vsaj nekaj časa) brez arhitekture. »Je naš poklic postal luksuz in ekstravaganca?« se sprašuje avtor članka.

arh1.jpg

Arhitekti so le del ekipe

Arhitekti niso glavni. So le majhen del ekipe, ki mora postaviti kompleksno stavbo. Arhitektura, inženirstvo in gradbeništvo – vsa ta področja so potrebna za realizacijo načrtov. Arhitekti se ob tem oklepajo prepričanja, da so »glavni« v teh odnosih, organizirajo ekipo in vodijo projekt – toda koliko so pravzaprav plačani? Če mora stranka več denarja plačati mestu, da zgradbo priključi na infrastrukturo, kot pa arhitektu, potem arhitekti resnično ne morejo pričakovati, da so glavni, je prepričan avtor.

Arhitekti cenijo dizajn. Bolj od vsega drugega. Naučeni so, da si predstavljajo svet, ki še ne obstaja. So kreativni in talentirani, so umetniki. Oblika je rešitev. Arhitekti verjamejo, da lahko oblikujejo praktično vse. Toda to prepričanje lahko vsi drugi razumejo kot aroganco. »Strankam pridigamo, kaj bi morali delati. Oni to razumejo kot pritisk, naj sprejmejo naše ideje. Čutijo, kar jim povemo, vendar ne poslušajo. In ko se vznemirimo zaradi kreativnega prebliska, ki smo ga pravkar dobili o projektu, bodo začeli zavijati z očmi in pogledovati na uro.«

Arhitektura ni posel

Arhitekti ustvarjajo lepoto in čistost. Toda nimajo pojma, kako voditi podjetje. Ne analizirajo trga, da bi ugotovili, kaj je trenutno popularno, kaj se bo prodajalo, kaj želi skupnost. »Saj ni čudno, da naša profesija propada,« ugotavlja pisec in dodaja, da bi morda potrebovali novi poslovni model.

arh3.jpg

Arhitekti želijo biti drugačni. Obsedeni so z najnovejšimi, najbolj neverjetnimi rešitvami, ki se jih je spomnilo neko inovativno podjetje na drugi strani sveta. Strmijo v revije, deskajo po spletu, dokler ne vidijo nečesa, kar jih popolnoma prevzame. »Toda tisto, kar za nas pomeni 'vauuu', večino navadnih smrtnikov le zmede.«

Arhitekti so za časom. Avtor članka navaja, da je na konferenci, ki se je odvijala pred kratkim, govorec izpostavil, da je praktično vsaka industrija postala bolj učinkovita, sistemi so se modernizirali in izpopolnjevali. Izjeme pa so arhitektura, inženirstvo in gradbena industrija.

Arhitekti ne povedo svoje zgodbe

Občudujejo jih skorajda povsod, a nima občudovanje nobenega opravka z njihovim trudim. »Dovolili smo, da naš poklic definirajo drugi. Seveda imamo dober ugled, pa je ta pravilen?« se sprašuje avtor in opozarja, da ne bodo več mogli dolgo počivati na svojem dobrem ugledu, saj vsak arhitekturni studio ponuja isto stvar. Vsi so dobri pri projektiranju. »Kako naj se stranka odloči, katero družbo bo izbrala, če se vse mešajo skupaj brez večjih razlik."

Arhitekti sami ne verjamejo, da lahko popravijo svoje področje. Dve leti sta minili od gospodarskega zloma leta 2009 in arhitekti niso storili skorajda ničesar, da bi sprožilispremembo. »Morda bo recesija kmalu mimo. Morali bomo le počakati, da se stvari izboljšajo. Si lahko med tem izposodim kak dolar?« zaključuje avtor članka.