Jesensko sadje
Jablana je naša najpomembnejša sadna vrsta, večina najboljših sort pa dozoreva ravno jeseni. Nekoliko hladnejši dnevi in še vedno toplo sonce skrbijo za lepo barvanje plodov, zato so pravi okras vrta. Seveda smo morali že med letom poskrbeti za redčenje goste rasti, da se sončni žarki sploh lahko prebijejo do razvijajočih se sadežev. Tudi vinska trta je vse bolj priljubljeno zbirališče, saj so grozdi polni sladkih jagod, ki teknejo tudi kosom in drugim pticam. Posebno muškatne sorte moramo pred njihovo zagnanostjo zavarovati z raznimi pokrivali in na druge načine, če hočemo imeti kaj od pridelka. Hruške oberemo, ko so še trde, zmedenile pa se nam bodo v nekaj dneh.
Čas obiranja
Odvisen je od sorte in od tega, kaj nameravamo s pridelkom. Plodovi, ki ostanejo dalj časa na drevju, so polnejšega okusa, niso pa primerni za dolgo shranjevanje. Oktobra bomo obirali carjeviče, mošancelje, krivopecelje in kosmače, sorto fuji pa celo konec meseca. Nekatere sorte bodo šele v skladišču razvile pravi okus in aromo, med te spadata tudi hruški paskrasana in zimska dekanka, obiramo pa ju konec oktobra in celo novembra.
Pripomočki za obiranje
Pri obiranju je zelo pomembno, da si priskrbimo dobro lestev. Varnost je kljub vsemu na prvem mestu. Za sprotno obiranje pa je najpriročnejši obiralnik, s katerim bomo utrgali sadež, ko se nam bo zahotelo. Pri obiranju visokih dreves si bomo pomagali s košarami. Te lahko opremimo s kljukami, da jih lahko obesimo na bližnjo vejo. Tako bomo imeli prosti obe roki, kar je dobro predvsem zaradi varnosti, hitrejši pa bomo tudi pri delu. Tudi na lestvi ali drevesu si lahko pomagamo z obiralnikom pri obiranju težko dosegljivih plodov. Ko bodo ti polni, jih bomo spraznili v košare in nadaljevali, dokler ne bo vse sadje obrano.
Domača brajda
Kjer ni vino na prvem mestu in imamo trto zgolj za okras in senco, grozdje pa za zobanje, sicer ne občutimo prazničnega vzdušja trgatve v tej meri, pa vendar je lepo pogledati vse to obilje. Morda ga bomo porabili za sokove ali kako drugače, lahko pa ga trgamo sproti in pojemo takšnega, kot je. Domače je še posebno cenjeno, četudi je kakšna jagoda tako kisla, da se pošteno nakremžimo. Tudi otroci bi segli po njem, ko le ne bi bilo teh pešk. Zato pa so toliko bolj nezaustavljivi škorci in kosi, ki pridno zobajo sladke jagode.
Odvečni pridelek podarimo ali shranimo
Kadar je naš pridelek večji od zmožnosti porabe, je najbolje, da z njim oskrbimo tudi druge. Nekaj ga sicer lahko tudi shranimo, a ne za dolgo. Grozde porežemo in očistimo poškodovanih jagod zaradi vbodov žuželk ali bolezni, nato pa jih položimo na polico ali obesimo na vrvico v hladnem in temnem prostoru. Lahko jih shranimo tudi s šparoni vred in jih damo v vazo kot rezano cvetje. Takšen način je hkrati dekorativen in koristen, saj podaljša trajnost shranjenega grozdja. Obešeni ali na slamo položeni grozdi pa bodo v hladni kleti vztrajali, vse dokler jih sladkosnedi ne pospravimo.