Najšibkejši člen
Zato tokrat več o protihrupni zaščiti. O protihrupni zaščiti notranjosti objekta pred zunanjim hrupom. Najšibkejši člen protihrupne zaščite je stavbno pohištvo, okna in vrata. Sicer manj vrata, še posebno pa okna. Tukaj pa so že v osnovi zanimive podrobnosti. Hrup iz okolice prehaja v bivalni prostor skozi zastekljeni del okna, redko okenskih okvirjev, prek stika med stekli, skozi pripire med okvirom in okenskim krilom in skozi stike med okenskim okvirom in fasadno steno. Zvočna izoliranost je v največji meri odvisna od zvočne izolacije stekel oziroma od vrste zasteklitve. Zvočna izolacija enojnega stekla je odvisna od njegove površinske mase oziroma debeline stekla ter tudi kota, pod katerim pada zvok na steklo. Okna z enojno zasteklitvijo se zaradi slabih toplotnih lastnosti praktično ne uporabljajo.
Pri oknih z dvojno zasteklitvijo je zvočna izolacija odvisna od vrste okna, debeline stekel, razdalje med njimi in vrste plina, ki je v medprostoru med stekli. Čim večja je debelina stekel in čim večja je razdalja med njimi, večja je zvočna izoliranost. Tako imajo najmanjšo zvočno izolacijo enojna okna, zastekljena z običajnim izolacijskim steklom (termopan 4-12-4). Pri takem steklu sta majhni tako debelina stekel (4 mm) kot tudi razdalja med njimi. Zvočna izolacija je od 32 do 33 dB. Taka stekla imajo tudi slabe toplotnoizolacijske karakteristike in priporočamo njihovo zamenjavo. Večjo zvočno izolacijo imajo vezana okna, saj je pri teh razdalja med stekli večja (od 40 do 50 mm), ki pa se praviloma zamenjujejo z novejšimi. Največjo zvočno izolativnost imajo škatlasta okna, ki so vgrajena na starejših stavbah, in sicer kar do 55 dB. Pri škatlastih oknih je razdalja med stekli od 100 do 150 mm.
V zvezi s sodobnimi izolacijskimi stekli je treba poudariti, da lahko z njimi dosežemo veliko zvočno izolacijo. Zvočno izolacijo lahko povečamo z večjo razdaljo med stekli, z debelejšimi stekli ali z uporabo lepljenih oziroma laminiranih stekel. Zvočno izolacijo izolacijskih stekel poveča tudi plin (npr. Ar, He). Prenos zvoka prek okenskih okvirjev je pri oknih, katerih zastekljeni del ima zvočno izolacijo do 30 dB, zanemarljiv. Šele pri oknih, ki imajo vgrajena stekla z zvočno izolacijo nad 45 dB, je pomembna tudi sestava okenskih okvirjev. Ta mora biti takšna, da je prenos zvoka minimalen.
Zvočna zaščita prek sten
Vrnimo se k stenam. Za prijetno okolje brez nadležnega hrupa lahko poskrbimo tudi sami, in sicer tako, da naše bivalne ter delovne prostore gradimo s pravimi materiali, ki ponujajo dovolj dobro zvočno zaščito. Pod zvočno zaščito razumemo po eni strani ukrepe proti nastajanju zvoka in po drugi strani ukrepe, ki zmanjšujejo prevajanje zvoka od izvora do poslušalca. Razlikovati moramo med tem, ali sta izvor zvoka in poslušalec v različnih prostorih ali pa v istem prostoru. Če želimo preprečiti prehod zvoka v sosednji prostor ali iz njega, uporabimo zvočnoizolacijske materiale, kadar pa nas moti odmev v prostoru, uporabimo zvočnoabsorpcijske materiale.
Za izboljšanje zvočne izolacije stene med prostori dodatno obložimo z mineralno volno in končno oblogo, najpogosteje iz lahkih gradbenih plošč (mavčno-kartonske plošče, mavčno-vlaknene plošče, iverne plošče). Pri tem je treba paziti, da podložne letve ali kovinske profile podložimo z materiali, ki zmanjšajo prehod zvoka, oblogo iz plošč pa od stene odmaknemo vsaj za 5 cm. Lahko pa na obstoječo steno nalepimo 3 ali 4 cm debelo poliuretansko peno, na katero nalepimo in privijačimo še dva sloja mavčno-kartonskih plošč. Pri tem načinu ne potrebujemo podložnih letev, zato je prehod zvoka še manjši. S prvim ali drugim načinom lahko ob pravilni izvedbi izboljšamo izolativnost stene do 15 dB.
Da bi preprečili prehod zvoka, ki nastane pri hoji in premikanju predmetov, moramo misliti na to že pri izdelavi estrihov ali pa pri polaganju zaključnega sloja talne obloge. V ta namen pod estrihe položimo sloj kamene volne, pri polaganju zaključnega talnega sloja pa uporabimo zvočnoizolacijska lepila za parket, laminate ali keramiko.
Različni sistemi
Sistemi za zaščito pred hrupom so različni, ne smemo pa pozabiti niti na lesene protihrupne obloge in nekatere druge rešitve, ki jih je mogoče uporabiti. Vsekakor pa boste najboljše nasvete o protihrupni zaščiti našli pri prodajalcih in zastopnikih sistemov suhomontažne gradnje. Preprosto rečeno: že samo če bi na steno prilepili dva sloja mavčno-kartonske plošče, bi močno zmanjšali hrup. In seveda ne pozabite na okna. Protihrupna izolacijska stekla in posebna tesnila so obvezna, klasični termopan pa je, kot smo že večkrat ponovili, neprimeren tako glede toplotne kot tudi zvočne izolacije. Prav tako se je mogoče izogniti hrupu kanalizacijskih vodov, in sicer s sistemom nizkošumnih kanalizacijskih cevi (Argo).
Vir: Kalcer
