Uradno se razpis imenuje »Energetska sanacija stavb pravnih oseb javnega prava s področja zdravstva, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in so v pristojnosti Ministrstva za zdravje ter opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in/ali terciarni ravni«. Na razpis se je prijavilo več bolnišnic, trenutno pa so z energetsko sanacijo bolnišnice prišli najdlje v Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer smo si ogledali potek del.

Evropska sredstva in faze

Celoten projekt in izvedbo del nam je predstavil Božo Podobnik, vodja službe za tehnično oskrbo in energetiko Splošne bolnišnice Novo mesto. Celotna investicija v energetsko sanacijo bolnišnice velja 5.200.000 evrov, od tega so pridobili 3,8 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev. 90 odstotkov celotne investicije pokrijejo iz namenskih sredstev (85 odstotkov EU in 15 RS), 10 odstotkov investicije pa bremeni bolnišnico.

Dela so začeli februarja 2011, in sicer so začeli z zamenjavo oken (izvajalec Kovinoplastika Lož), sedaj končujejo izolacijo fasade (izvajalec Kolpa Invest Metlika), ki so jo začeli marca letos, hkrati pa poteka tudi izolacija podstrešja (izvajalec Begrad Črnomelj). Še pred tem so morali zaradi slabega stanja salonitne kritine zamenjati del strehe, kar ni šlo v stroške energetske sanacije. Tej prvi fazi bo sledila druga faza, in sicer strojna energetska sanacija. Tako bodo v celotnem objektu zamenjali ventile na radiatorjih s sodobnimi termostatskimi, izvedli hidravlično uravnoteženje v energetskih podpostajah in hkrati nadzor z regulacijo v energetskih postajah. Razpis za ta dela je prav tako že končan in se bodo v kratkem začela.

Ob vsem tem bodo v vsem objektu zamenjali svetila z varčnimi in uredili nadzorovano avtomatsko prižiganje luči na hodnikih. Prav tako bodo zamenjali celotno javno razsvetljavo v okolici bolnišnice z varčnimi sijalkami, tudi v skladu z uredbo o svetlobnem onesnaževanju. Tretja faza energetske sanacije bo obsegala izgradnjo trigeneracijskega sistema proizvodnje toplote (kombinirano proizvodnjo toplotne, električne in hladilne energije hkrati). Uporabnost trigeneracijskega sistema je predvsem tam, kjer obstaja dovolj velika poraba električne, toplotne in hladilne energije. Trigeneracijski sistemi se največkrat projektirajo za objekte, kjer potrebujemo toplotno in hladilno energijo: trgovski centri, hoteli, poslovne zgradbe bolnišnice itd., temu primerna pa mora biti tudi soproizvodnja električne energije, ki jo potrebujemo za ogrevanje in hlajenje objekta ter tudi izkoriščanje toplote dimnih plinov.

bolnica1.jpg

Okna, prezračevano podstrešje

Celotna dinamika obnove se je po besedah vodje službe za tehnično oskrbo in energetiko novomeške bolnišnice Boža Podobnika začela z razširjenim energetskim pregledom in izvedbo posnetka vseh objektov, ki ga je izvedlo podjetje Genera. Ustrezne projekte je izdelalo podjetje Architecta iz Kopra. Električni projekt je pripravilo podjetje Neoplan iz Novega mesta, projekte strojne inštalacije IMP projektivni biro, d.d., nadzor nad izvedbo del pa je v rokah podjetja Štraf, d.o.o., iz Hajdine, za varstvo pri delu je odgovorno podjetje VTIS iz Novega mesta.

Oglejmo si posamezne sklope do zdaj izvedenih del. V veliki meri predvsem zaradi primera dobre prakse, kajti celotna dela govorijo o solidni in kakovostni izvedbi, glede na kvaliteto fasade pa tudi cenovno relativno ugodno, kar še posebno velja za prezračevano fasado.

Okna (Kovinoplastika Lož) so opremljena s trislojnimi izolacijskimi stekli (0,6 W/m²K), plastičnimi distančniki in okvirji, ki ne vsebujejo kovinskih delov, ampak so vse notranje ojačitve izvedene s steklenimi vlakni. Okna so montirana v montaži RAL in imajo vsa zunanja senčila. U celotnega okna je 0,76 W/m²K. Ob obnovi so ohranili dosedanji videz. Srednji del okna se odpira klasično, vse kljuke so opremljene s ključavnicami, spodnji del okna pa se odpira na ventus in nima ključavnice. Ključavnice so namestili zaradi varnosti in hkrati zaradi boljšega nadzora nad odpiranjem. Okna so zrakotesna in kakovostna.

bolnica3.jpg

Tehnološko najbolj izstopa fasada

Ob vsem tem tehnološko najbolj izstopa fasada, izjemno enostavno pa so rešili toplotno sanacijo prezračevanega podstrešja (izvedba Begrad). Na tlak so najprej položili parno zaporo, sledi talna plošča mineralne volne (2 krat 12 cm) tlačne trdnosti 30 kpa in toplotne izolativnosti 0,37 W/m²K, na vsem tem pa je nameščen še OSB suh leseni tlak debeline 4 cm. Sistem, ki ga je mogoče enostavno izvesti tudi na številnih večstanovanjskih stavbah, ki se ubadajo s težavami zaradi slabe izoliranosti podstrešja.

Najbolj nas je navdušila prezračevana fasada, ki ima zunanji sloj izveden iz plošč kerrock proizvajalca Kolpa, d.d., iz Metlike. Na prvi pogled zelo draga fasada, dejstva pa so, da je tovrstna fasada približno le 10 odstotkov dražja, kot bi bila na primer kontaktna (z upoštevanjem vseh stroškov), medtem ko sta kvaliteta in trajnost nekajkrat preseženi. O izvedbi te fasade bomo več spregovorili v naslednji številki naše priloge.

Skratka, nujno moramo pohvaliti Splošno bolnišnico Novo mesto, ki jo vodi direktorica Mira Retelj, seveda pa jih čaka še veliko dela (tudi ureditev prezračevanja, glej uvodnik) in ne nazadnje, kot priznava direktorica, tudi izjemno zahtevna obnova interne klinike, ki je bila zgrajena že leta 1890. Obnova je izjemno zahtevna zato, ker je objekt zaščiten kot kulturna dediščina. Eno je kulturna dediščina, druga stvar pa so zahteve in potrebe bolnikov, tako da bo k sanaciji objekta moral konstruktivno in pragmatično pristopiti tudi zavod za varstvo kulturne dediščine.