Od kod ideja o pasivni gradnji?

Koncept pasivne gradnje, ki se v zadnjem obdobju uveljavlja tudi pri nas, so razvili v Nemčiji. Dr. Wolfgang Feist je v Darmstadtu v bližini Frankfurta leta 1991 postavil prvi pilotni objekt. Na osnovi novih spoznanj pri gradnji in uporabi te hiše so na inštitutu Passivehaus razvili standard pasivnih hiš in orodje PHPP, s katerim že v času načrtovanja objekta preverjamo njegovo energijsko učinkovitost.

O energijski varčnosti je treba razmišljati že v fazi projektiranja objekta. Velikost in oblika hiše, faktor oblike (razmerje med površino in volumnom), orientiranost, pozicija oken močno vplivajo na porabo energije in tudi na izkoriščanje morebitnih toplotnih pribitkov. S preprostejšimi besedami, hiša je učinkovitejša, če je kompaktna, enostavna in čim manj razčlenjena. Velika okna na južni fasadi so tudi v mrzlih, a sončnih zimskih dneh najcenejše grelne površine.

Zelo pomemben pri energijski učinkovitosti je ovoj stavbe. Kakšnih posebnih zahtev pri izboru tehnologije gradnje ni. Enake rezultate je mogoče doseči tako pri zidani kot tudi pri leseni gradnji. Res pa je, da je lesena gradnja enostavnejša, saj je v tej tehnologiji celotna stena ena sama izolacija. To pomeni, da imamo bistveno manjše težave s toplotnimi mostovi. Okna in vrata so po navadi šibek člen ovoja zgradbe. Zato so tu zahteve še posebno ostre. Uporabljajo se okna s troslojnimi izolacijskimi stekli in posebej za pasivne hiše izdelanimi okenskimi okvirji iz PVC ali lesa in aluminija.

Kakšno ogrevanje in prezračevanje?

pasivna_gradnja1.jpg

Izbira ustreznega sistema ogrevanja in tudi prezračevanja je naslednja pomembna odločitev. Sprva so za pasivne hiše priporočali sistem toplozračnega ogrevanja, v zadnjem času pa se vse bolj vgrajuje ločen sistem ogrevanja s kombinacijo toplotne črpalke in talnega gretja ter kontroliranega prezračevanja z rekuperatorjem, ki zagotavlja izkoristke več kot 90 odstotkov. Na tak način dosežemo večje bivalno udobje in tudi minimalne prezračevalne izgube. Na koncu ne smemo spregledati toplotnih izgub pri pripravi in distribuciji sanitarne vode in učinkovite izrabe elektrike v gospodinjstvu (izbira strojev in naprav iz energijskega razreda A ali A+).

Skrbno načrtovanje ter izbira kakovostnih materialov in naprav sta zaman, če tudi kvaliteta izgradnje ni na ustrezni vrhunski ravni. Rešitve iz načrtov je treba natančno preliti v objekt. Pomembni so tudi najmanjši detajli. Tu pomembno vlogo odigrajo znanje, izkušnje in zavzetost izvajalcev. Če so vsi postopki izpeljani pravilno, ima pasivna hiša letno potrebo po ogrevanju manjšo kot 15 kWh/(m2a). To pa pomeni, da bodo letni stroški ogrevanja za povprečno enodružinsko hišo manjši od 100 evrov.

Kaj pa bivanje?

Ali v pasivni hiši res ne smem odpreti okna? Poleg varčnosti so pasivne hiše izredno udobne za bivanje. Zrak je vedno svež. Prezračevalni sistem ima filtre, ki dovedenemu zraku odvzamejo pelod in prah, kar je velika prednost za alergike. Istočasno tudi odvaja nepotrebno vlago iz prostorov.

Odpiranje oken vsaj v zimskem času sploh ni več potrebno. Ni pa prepovedano. V toplejših letnih časih lahko prezračevalni sistem izklopimo in hišo zračimo prek oken. Tudi talno gretje ima vrsto prednosti. Temperaturna razporeditev v prostoru je zelo ugodna. Toplota, ki seva iz tal, se enakomerno razporedi od tal do stropa. To zagotavlja enak občutek toplote pri nižjih temperaturah prostorov.

Certifikacija

Inštitut Passivehaus oziroma njegovi pooblaščeni izvajalci izvajajo tudi certifikacijo pasivnih hiš. V Nemčiji, Avstriji in Švici je tako certificiranih že več kot 10.000 objektov, v Sloveniji pa le ena hiša. Je pa postopek pridobivanja certifikata dokaj zapleten. Inštitut Passivhaus zahteva natančne izračune in prikaz rešitev kritičnih detajlov. Po končani gradnji se kakovost preveri s testom zrakotesnosti.

Septembra se bo začela gradnja lesene skeletne pasivne hiše v Vodicah, ki bo tudi ustrezno certificirana. Organizirani bodo dnevi odprtih vrat, kjer bodo bodoči investitorji, projektanti in tudi vsa preostala zainteresirana javnost lahko preverili, kako pasivna gradnja poteka v praksi.