Pri izbiri barve moramo biti zelo pozorni, kajti napačno izbrana, taka, ki ne diha, lahko v objektu, ki je grajen v sistemu paroprepustnih sten, povzroči hude težave. Preprosto rečeno, kot če bi čez fasado položili plastično vrečko. Včasih so uporabljali zaključne sloje iz grobega šprica na apneni osnovi, sledil je grobi omet in nato še fini gladek omet. Finalizacija ometa je bila dvojna, in sicer barvanje z ježkom (obrizg z apneno fino brozgo) ali pa so omet na fino zaribali z mivko in ga potem prebarvali.
V preteklosti so bile pogoste gladke fasade, potem so bile dolgo časa popularne grobe, zdaj pa spet prevladujejo gladke, ki so enostavnejše za vzdrževanje. Take stene ponavadi prekitamo in prebarvamo s fasadnimi barvami, ki so lahko akrilne ali silikatne (te so naravnejše in tudi dihajo). Prav dihanje sten je izjemno pomembno, kot pa smo že omenili, so za dihanje stene pomembni vsi elementi, ki jo sestavljajo. Barvanje stanovanjskih hiš je danes preprosto opravilo in ne velja več tako kot nekoč, da se hišo barva enkrat v življenju, pač pa zunanjim stenam posvečamo precej več pozornosti.
Obnovitveno barvanje
Kadar barvate fasado na novo, ni težav, če pa se boste lotili barvanja starejšega objekta, najprej očistite prah, pokitajte morebitne poškodbe fasade (z zunanjim disperzijskim kitom) in izolirajte morebitne mastne madeže. To lahko storite s posebnim nanosom, podobno kot izolirate nikotinske madeže v notranjih prostorih. To je nujno opravilo, saj vam bo v nasprotnem primeru maščoba udarila čez barvni nanos.
Prah najbolje ometete s širokim omelom ali izpihovanjem s kompresorjem. Priporočamo vam postavitev odra, posebno priročni so premični odri na kolesih, pri nižjih hišah boste delo zadovoljivo opravili tudi z lestvijo in valjčki na podaljšku.
Če so se na vašem ometu pojavile morebitne poškodbe zaradi vlage, jih je treba popraviti s posebnimi sanirnimi ometi. Te odlikuje to, da absorbirajo kalcijev karbonat, ki je produkt vlage in se največkrat pojavi takrat, ko je v steni cement. V žargonu tem belim lisam rečemo, da gre za soliter. Na taka poškodovana, predhodno očiščena mesta nanesemo fino plast sanirnega ometa in nato še grobega, vse skupaj prekitamo in steno poravnamo. Vlage na tem mestu ne bo več, dokler se ne bo sanirni omet zasičil s karbonatom, kar pomeni od 10 do 15 let, zato je nujno poiskati vzroke vlage in jih odpraviti.
Najpozneje po desetih do petnajstih letih
Vodoodbojnost fasadnega premaza s staranjem popušča, zato ga je najpozneje po desetih do petnajstih letih treba obnoviti. Fasadna površina se v tem času že bolj ali manj izpere, umaže in zbledi, tako da ji z novim barvnim premazom obnovimo zaščito in osvežimo videz. Posledica nepravočasne obnove barvnega premaza so poškodbe ometa, stroški sanacije takšnih poškodb pa so veliko višji od stroškov vzdrževalnega barvanja.
Postopek barvanja je odvisen od vrste gradbene podlage, ki jo barvamo. Zato je zelo pomembno, da poznate podatke o vaši fasadi oziroma da strokovnjak preveri, kakšna je podlaga fasade vaše hiše in tudi že nanesena barva. Kot gradbena podlaga se največkrat pojavljajo različno obdelani ometi na apneni oziroma apneno-cementni osnovi ali pa cementni ometi in betoni. Lahko so gladki ali hrapavi, stari ali novi, poškodovani ali čvrsti, lahko so že bili prebarvani ... Vsaka od navedenih podlag pa zahteva ustrezen tip barve. Ni vseeno, s kakšno barvo prebarvamo fasadne površine. Silikatne barve zahtevajo apnene podlage, akrilne ali silikonske barve pa so univerzalnejše. Pri izboru moramo vedno paziti na ustrezno paroprepustnost in vodoodbojnost, da preprečimo škodljivo delovanje padavinske vode in ohranimo paroprepustnost površine. Seveda pa mora zaščitna funkcija fasadne barve hkrati omogočati tudi estetsko ureditev objekta.
Stari objekti
Zgoraj opisani postopki so primerni za obnovo razmeroma novih objektov, pri katerih se je pojavila vlaga. Poseben primeri so starejši objekti brez vertikalne izolacije ali iz kamna zidani deli kleti. Takšne stene moramo obvezno prebarvati s paroprepustnimi barvami, najbolje na apneni osnovi. So iz naravnih snovi in sintetičnega dodatka in se uporabljajo za vzdrževanje starejših objektov, hkrati pa izsušujejo steno.
Za večino barvanj je najprimernejši valček, ker pištola zahteva zaščito objekta in je primernejša za uporabo v zaprtih prostorih. Skratka, delo ni tako zahtevno, pazite pa na to, da vam bodo pleskarji zaščitili okna, vrata in tudi tla, da ne bo morda poleg vaše stanovanjske hiše obarvane še pol ulice.
Barvanje
Ne glede na to, ali fasado barvate prvič ali gre za obnovitveno barvanje, je treba barvo ustrezno nanesti v dveh slojih in uporabiti z izbrano barvo kompatibilen osnovni premaz. Pri tem so izjemno pomembne vremenske razmere, zato barvajte v lepem vremenu in pri temperaturah od 5 do 35 ºC oziroma od 10 do 30 ºC, če uporabljate silikatne barve. Osončene fasadne ploskve med barvanjem in sušenjem zaščitite, v dežju in močnem vetru pa delo prekinite. Opozoriti je treba še na nekaj: apnene in silikatne barve so močno alkalne in lahko dražijo oči in kožo, zato morate med delom z njimi uporabljati ustrezna zaščitna sredstva. Madežev silikatnih barv z okenskih stekel ter okenskih in vratnih okvirjev ni mogoče odstraniti, zato jih pred barvanjem dobro zaščitite.
