Arhitekti so s tem inovativnim ''zelenim'' projektom želeli posaditi drevesa na nebu in tako omogočiti prebivalcem stolpov, da lahko sredi velemesta, visoko nad tlemi, uživajo v svežem zraku. Ko se bodo projekti, kot je ta, začeli pojavljati v urbanem okolju, v mestih zagotovo ne bo več primanjkovalo biotske raznovrstnosti, saj bo na nebotičnikih posajenih veliko različnih vrts dreves, grmovnic in drugih rastlin, ki bodo lahko ponujale zavetje tudi živalim, predvsem seveda pticam.

Gozdički na velikih balkonih

Arhitekti imajo za gradnjo na voljo kar 65 milijonov evrov, stavbi z okolico pa bosta zavzemali 40 tisoč kvadratnih metrov prostora. Na vsaki od štirih strani 76 metrov visokega nebotičnika bo raslo devetsto dreves na velikih balkonih, ki bodo delovali kot vrtovi na stolpu.

stefano_boeris_urban_vertical_forest_5.jpg

Drevesa bodo posajena precej na gosto, visoka pa bodo tri, šest ali devet metrov. Enaka količina dreves, grmičevja in drugih rastlin bi na vrtu zahtevala 50 tisoč kvadratnih metrov prostora, v naravnem okolju oziroma gozdu pa 10 tisoč kvadratnih metrov.

stefano_boeris_urban_vertical_forest_3.jpg

Svet v malem

Nebotičnika bosta – tako kot včasih gradovi za obzidjem – vsebovala skorajda vse, kar potrebujemo za življenje. Trdnjava, primerna tudi za tiste, ki jih je strah apokalipse – poleg flore in namakalnega sistema Bosco Verticale namreč vsebuje tudi sistem za izkoriščanje sončne energije, kar še pripomore k samozadostnosti teh inovativnih zelenih nebotičnikov, s katerima se bo kmalu ponašala Italija.