Sivka počasi končuje s cvetenjem in zato je zdaj čas, da jo nekoliko uredimo in poskrbimo za njen kompakten videz tudi v prihodnje. Skrajšamo ji tretjino rasti, nekoliko pa jo bomo porezali še spomladi. Sivka je tudi odlična pri odganjanju marsikaterega škodljivca, zato lahko drobne vejice potrosimo kar po vrtnih gredicah.
Paradižniki so jo za zdaj dobro odnesli, za kar se lahko zahvalimo zelo vročemu in suhemu vremenu, zaradi katerega so bile razmere za okužbo s krompirjevo plesnijo nekoliko slabše. Zdaj je dežja dovolj, zato moramo rastline redno pregledovati in sproti odstranjevati spodnje liste, kjer se najprej pojavijo bolezenski znaki.
Čas za sajenje iglavcev in zimzelenih rastlin
Konec meseca je pravi čas za sajenje iglavcev in drugih zimzelenih rastlin, kot sta lovorikovec in pušpan. Zdaj jih lahko tudi nekoliko obrežemo in poskrbimo za njihovo atraktivno obliko. Rezi se lotimo v oblačnem vremenu, saj lahko močno sonce poškoduje rast, ki je bila prej skrita, senčimo pa jih vsaj še teden dni po rezi. Ob sajenju iglavcev skrbimo za to, da imajo dovolj vode. Ker je njihov koreninski sistem še slabo razvit in šele osvaja prostor, jih redno zalivamo, da se ne izsušijo.
Avgusta smo sicer šele na polovici poletja, pa vendar se v okrasnem vrtu začenjajo odpirati tudi nekatere jesenske rastline, kar nam da vedeti, da bo september zdaj zdaj tu. Vendar nikar ne prehitevajmo in raje ostanimo v poletnem času. Dalijam in drugim poleti cvetočim rastlinam redno odstranjujmo odcvetele cvetove, da bodo še naprej bogato in polno cvetele. Odcvetele cvetove odstranimo tudi metuljniku, ki nas bo nagradil s ponovnim cvetenjem, kar bo privabilo številne metulje.
V zeliščnem vrtu je zdaj čas za razmnoževanje in presajanje rastlin. Luštrek, materino dušico, žajbelj, meliso in meto lahko delimo in presadimo, sadimo pa lahko tudi ukoreninjene poganjke sivke.
Konec poletnega lenarjenja v sadovnjaku
V sadovnjaku se začnejo sokovi ponovno aktivneje pretakati in poletnega lenarjenja je konec. Rast je zdaj spet močnejša, vendar je na drevju, kjer so krošnje močno obložene s pridelkom, kljub temu neznatna. Vsa energija je namreč usmerjena v dozorevanje plodov in semen, ki so v njih. Pri sadnih vrstah, ki zorijo šele v jeseni, lahko velik pridelek rastline močno izčrpa, posledica tega pa bo prazna krošnja v prihodnjem letu. Izmenična rodnost je značilna predvsem za jablane in hruške, ne pa tudi za koščičarje. Te oberemo že dovolj zgodaj, da imajo rastline čas za regeneracijo in si še pred zimo naložijo dovolj energije za ponovno rodnost v prihodnjem letu.
Trato redno kosimo, namesto fosforja in dušika, ki sta bila pomembna za spomladansko rast, pa je trati zdaj najbolj potreben kalij. Ta vpliva na zgoščevanje travne ruše in odpornost, zato naj vsebujejo gnojilne mešanice večji delež tega elementa.
Zdaj je na vrtu čas izobilja in prav je tako. Naš trud je poplačan z bogatim pridelkom sadja in zelenjave, za lepoto pa skrbijo cvetovi enoletnic, trajnic in drugih rastlin. Uživajmo v poletju, kot da je zadnje, in vsaj na vrtu med našimi rastlinam pozabimo na težave hitrega vsakdana.
