Predstavitev je bila prikazana v scenografsko izdelani postavitvi razstavnega prostora (avtorice: Greta Godnič, Mateja Panter, Anka Štular), ki se imenuje LABirintDOS.

Društvo oblikovalcev Slovenije združuje sekcijo za vizualne komunikacije, industrijsko oblikovanje, unikatno oblikovanje, sekcijo za scenografijo in kostumografijo ter fotografijo. V postavitvi LABirintDOS se predstavljajo večinoma ustvarjalci sekcij za industrijsko in unikatno oblikovanje. Iz vsebine razstave, kjer so prikazani pohištveni izdelki in dodatki, je nedvomno mogoče ugotoviti, da so posameznikove veščine in talenti, ki so ključni pri ustvarjanju dodane vrednosti in temeljijo na intelektualni lastnini v Sloveniji, izjemno razviti ter ponujajo velik ekonomski in razvojni potencial. To so kreativne industrije, pripravljene na razcvet.

Uspehi slovenskih oblikovalcev v tujini

Uspehi slovenskih oblikovalcev v tujini dokazujejo neizkoriščeno energijo, ki je domače gospodarstvo še ne zna porabiti. Prav zato se je DOS odločilo za kakovostno predstavitev na sejmu Ambient. Spodbude za razvoj novih izdelkov s poudarkom na oblikovanju le malokrat prihajajo iz podjetij, oblikovanje pa brez njih ne zmore prerasti pragmatičnosti tehnološke in ekonomske kategorije ter postati vplivna sestavina oblikovne in vizualne kulture, gibalo preobrazb na področju vsakdanjih navad, izobraženosti, politike, življenjskega standarda in celotne civilizacijske ravni nekega okolja. Zavedati se moramo, da kreativne industrije same po sebi ne morejo zares obstajati oziroma se ne morejo realizirati; skozi njihovo nerealizacijo postajajo (celo same sebi in) družbi odveč! Visoka civilizacijska raven družbe, za katero se imamo, bi morala s kreativnimi industrijami imeti spoštljiv, komunikativen, sodelovalen, vzajemen, spodbujevalen in na vseh ravneh produktiven odnos.

Iz izkušenj drugih oblikovalsko uveljavljenih držav vemo, da brez posluha in podpore države ter posledično celotne družbe ne moremo uspeti. Državni aparat je prepoznal oblikovanje kot ključni element razvoja in promocije gospodarstva in življenjskega standarda družbe na Finskem, v Veliki Britaniji, Italiji, Španiji na Portugalskem… ter zanj pripravil strategijo in sredstva. Že desetletja nihče več ne dvomi o kvaliteti finskega oblikovanja. Ali pač? Ali je res v naši državi še veliko (preveč) dvomljivcev in nepoznavalcev?

Kreativna industrija v Sloveniji je slabo poznana, zapostavljena in neuveljavljena, oblikovanje se dojema kot nepotreben strošek! Že Maja Kržišnik je v knjigi Slovenska umetnost 1995–2005, teritoriji, identitete, mreže leta 2005 zapisala: »Kreativne industrije prinašajo tudi gospodarstvu pozitivne učinke, vendar mora biti gospodarstvo pripravljeno, da jih sprejme, saj konfrontacija z drugačnim razmišljanjem, ki odpira meje doslej znanega, odpira pot novim rešitvam.« To drži tudi v letu 2011 in kaže, da se še ne bo kmalu spremenilo. Nika Murovec, Inštitut za ekonomska raziskovanja, pravi: »Slovenija nima pripravljene strategije, ki bi te dejavnosti spodbujala. Težava je tudi majhen trg in zato huda konkurenca. Najbolj neugoden položaj imajo industrijski oblikovalci.«

Sinergija strokovnih organizacij, podjetij in politike

V DOS se zavedamo, da je za kakovosten premik stroke oblikovanja potrebna sinergija v delovanju različnih strokovnih organizacij, podjetij in politike, zato se povezujemo z ostalimi kreativnimi združenji, nagovarjamo podjetja in se vključujemo v politične (zakonodajne) razprave. V DOS so združeni avtorji, ki praviloma delujejo v majhnih studiih in se borijo za nova razmerja in vrednotenja v ustvarjalni sferi, skrbijo za samopromocijo skozi knjige, razstave in kataloge ter samoponujanje kreativnih moči vladarjem podjetij.

Oblikovalci se v čim večji meri aktivno vključujemo v procese na področju oblikovanja in umeščenosti stroke v prostor, saj kreativnost ni odvisna samo od zunanjih dejavnikov, nasprotno, rojeva se znotraj posameznika. Kako delujejo »kreativci«, je v enem stavku strnil vsestranski umetnik Jan Fabre: »Delo je življenje in življenje je delo.« V DOS je kljub neugodni situaciji nastala potreba po še večji promociji stroke – namen predstavitve LABirintDOS na sejmu Ambient pomeni širšo promocijo kreativnih industrij in kritičen pogled na sočasen kulturni, gospodarski in civilizacijski razvoj.

Mateja Panter, u.d.i.a.
predsednica sekcije za industrijsko oblikovanje