Ivo, Ante in Jure so nekdanji sekači, bosanski Hrvati. V Slovenijo so prišli kot mladeniči pred tridesetimi leti in našli delo kot sekači in traktoristi v takratnem Gozdnem gospodarstvu Kočevje. Desetletja dela na žagah z omejenimi varnostnimi in blažilnimi sistemi so pustila svoje posledice in danes imajo vsi trije priznan status delnega invalida. Zaposleni so v kočevskem podjetju Recinko, ki na različnih področjih zaposluje ljudi z omejenimi zmožnostmi za delo. Nekdanji sekači pa v gozdu tudi danes ne opravljajo lahkega dela, saj so zadolženi za redčenje mladih gozdov. Čeprav se ne sliši hudo, pa pogled na zaraščeno goščavo v strmini zapre usta marsikomu. Skozi zaraščen gozd, ki je zrasel na nekaj let stari poseki, se vsak v svoji smeri prebijajo trije sekači in sproti izbirajo drobne bukve, ki podrte mnogokrat obvisijo na drugih drevesih. O odrešujočem hrumenju gozdnega traktorja niti sledu, zato pa neprestano brenčijo motorne žage.

sekaci.jpg

Recinkovi sekači uporabljajo manjše modele Stihlovih motornih žag, ki zadostujejo za njihovo delo, hkrati pa manj obremenjujejo utrujena telesa. Vsi trije znajo veliko povedati o starih motornih žagah, ki so bile še brez varnostnih zavor in blažilcev tresljajev. Težki in okorni stroji so šele z leti razvoja dobivali serijsko vgrajene dodatke, ki so se ozirali tudi na varnost in udobje uporabnikov in ne zgolj na meč ter z njim povezane elemente. Žage, ki jih uporabljajo danes, so že zaradi manjših zmogljivosti bolj prijazne do uporabnika, pa tudi pri najmočnejših Stihlovih žagah je občutek pri delu boljši kot pri starejših žagah manjših dimenzij. Pri redčenju gozda je izjemnega pomena tudi vzdržljivost motornih žag, saj so te nenehno v pogonu.

Delo v starem gozdu deluje po ustaljenem redu – zažaganje drevesa in podiranje, klestenje, odstranitev hlodov in tako naprej. Ivo, Ante in Jure pa med redčenjem žagajo več ur skupaj, ko hodijo med drevesi in jih podirajo. Motorne žage niti ne zaženejo tako velikokrat, zato pa je veriga v pogonu po več ur skupaj. V bistvu podrejo, grejo naprej, podrejo... In ti vmesni prehodi so zelo pomembni za zniževanje posledic vibracij. Pri žagi pa se pri tem ne tvega zgolj obrabe zob na verigi, temveč tudi pogonskega sistema verige in samega motorja. Brušenje verige je v bistvu rutinsko vsakodnevno opravilo, obrabljeni elementi motorja pa so resna reč, zato si tudi pri takšnem delu ne morejo privoščiti nezanesljivih žag.

sekaci2.jpg

Moderne motorne žage z varnostnimi zavorami, gumijastimi in kovinskimi blažilci tresljajev, ločenimi ročaji in gretjem se bistveno razlikujejo od surovih predhodnic. Posledice dolgih let dela niti niso presenetljive, vseeno pa bo nekoč zanimivo videti, v kakšni fizični kondiciji bodo čez desetletja mladi fantje, ki šele začenjajo delo v gozdu. Verjetno je nesmiselno reči, da delo v gozdu ne bo pustilo posledic, verjetno pa jih bodo po tem, ko bodo dopolnili petdeset let in več, čakala lažja leta kot njihove starejše kolege.