Osnovni princip pasivne hiše je enostaven – namesto ogrevanja in hlajenja z aktivnimi snovmi, ki za svoje delovanje trošijo energijo in so pogosto tudi zelo drage, pri pasivni hiši za to (brezplačno) poskrbi narava sama: sonce, senca, zemlja in veter. Toplotne izgube so minimalne, bivanje v takšni hiši pa je izjemno prijetno tako poleti kot pozimi. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj nasvetov, kako do energijsko varčnejšega doma.
Lega hiše
Za čim boljši izkoristek sončne energije je zelo pomembno, kako mimo nje potuje sonce. Če se nameravate tega projekta lotiti sami, je pomembno predvsem to, da natančno določite južno stran, da boste lahko čim bolje izkoristili sončno energijo. Še bolje je, če boste poiskali strokovnjaka za to področje, ki vam bo izračunal pot sonca čez vse leto, stopnjo sevanja in osenčenost lokacije.
Izolacija
Minimalne toplotne izgube so možne le, če je vaša hiša dobro izolirana in brez toplotnih mostov (mest v toplotnem ovoju, kjer je plast toplotne izolacije prekinjena, kar je največkrat posledica slabega načrtovanja). Kot toplotno-izolativna gradiva so za pasivno hišo primerni naslednji materiali: mineralna volna, penjeno steklo, ekspandirani in ekstrudirani polistiren, pa tudi naravna toplotno-izolacijska izolacija, kot so celulozna, lesna in kokosova vlakna, lan, konoplja, ovčja volna, pluta in tudi slama. Bolj okolju prijazni boste seveda, če boste uporabili izolacijo iz naravnih materialov.
Okna
Izberite okna s čim manjšimi transmisijskimi toplotnimi izgubami. Za optimalen rezultat za različne strani hiše izberite različna okna. Na vzhodni, zahodni in severni strani vgradite okna z malo prepustka toplote v notranjost. Tista na vzhodni in zahodni strani naj bodo zasenčena, da vanje ne bo prodirala toplota jutranjega oziroma večernega poletnega sonca. Na južni strani pa vgradite okna z visokim prepustkom svetlobe v notranjost, ki bodo pozimi dodatno grela vaš dom; tudi ta pa naj bodo zasenčena, da vam v poletnih mesecih ne bo prevroče.
Prezračevanje
"V pasivnih hišah je zrak vedno svež. Oken ni treba odpirati, vendar pa v nasprotju s splošnim prepričanjem to ni prepovedano," postopek prezračevanje v pasivnih hišah opisuje prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik z ljubljanske Fakultete za arhitekturo. "Za doseganje čim manjših prezračevalnih toplotnih izgub ob zadostnem dovodu svežega zraka je v pasivni hiši obvezen sistem kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Sveži zunanji zrak se zajema zunaj objekta in dovaja do prezračevalne naprave. Pred vstopom se v filtru izločijo prašni delci. V prenosniku toplote se sveži zrak predgreje s toploto odpadnega zraka, ki se izsesava iz zgradbe. Od tu gre ogreti sveži zrak v tako imenovane dovodne prostore (dnevna soba, jedilnica, spalnice, delovna soba). Izrabljeni odvodni zrak se zajema v prostorih, obremenjenih z vlago in vonjavami (kuhinja, stranišče, kopalnica) in odvede do prezračevalne naprave. V prenosniku toplote odda toploto svežemu in hladnemu dovodnemu zraku, nato pa se po dobro izoliranih ceveh odvede na prosto."
