Številne študije namreč dokazujejo, da naravna svetloba ugodno vpliva na človeka, saj vpliva na njegovo zdravje in počutje, poleg tega pa se poveča tudi njegova storilnost.
Mansarda je najvišje ležeč prostor v objektu in kot taka lahko zajame največ svetlobe. Razlog za to je predvsem v manjšem vplivu okolice na njeno osvetlitev, saj je njena višja lega, v primerjavi z nižjimi etažami, deležna manj vplivov senc, ki jih ustvarjajo okoliški objekti in vegetacija. Z višjo lego pa je mansarda deležna tudi večjega vidnega kota neba, kar pa pomeni tudi več svetlobe v prostoru.
Večino osvetlitve dobiva mansarda prek okenskih odprtin v strehi, imenovani tudi peta fasada objekta. Njena poševna lega omogoča, da je vpadni kot svetlobe, ki prihaja v prostor prek strešnih oken, večji v primerjavi z etažami z vertikalnimi okenskimi odprtinami. Posebnost mansarde predstavlja tudi možnost odprtja prostora do slemena. To omogoča še dodatno postavitev okenskih odprtin višje proti slemenu, rezultat tega pa je še večja globinska in bolj enakomerna osvetlitev prostora.
Osvetlitev mansarde je rezultat različnih velikosti, števila in razporeditev okenskih odprtin. S postavitvijo enega večjega okna lahko dosežemo intenzivnejšo osvetlitev določene površine, kar je posebno zaželeno pri osvetljevanju delovnih površin. Enakomerno razporeditev svetlobe po celotnem prostoru pa dosežemo z razporeditvijo več manjših okenskih odprtin.
Konstrukcija mansarde, ki se večinoma nahaja na obodu prostora, omogoča odprto zasnovan prostor, ki je tako lahko osvetljen prek okenskih odprtin na različnih strešinah. S tem je prostor lahko hkrati deležen neposredne sončne svetlobe na jugu in difuzne severne svetlobe. V primeru orientacije mansarde v smeri vzhod–zahod pa se neposredna sončna svetloba v prostoru lahko nahaja ves dan.
Ker ima mansarda zaradi svoje zasnove možnost različne razporeditve strešnih oken, ki pomembno vplivajo na porazdelitev naravne svetlobe, je v fazi načrtovanja smiselna predhodna preveritev načrtovane naravne osvetlitve prostora. To se lahko preveri s programom Daylight Visualizer, ki lahko preveri svetlobne vrednosti v prostoru, še preden je objekt zgrajen. Z njim lahko tako optimiziramo naravno osvetlitev prostora, kar se odrazi v boljši percepciji in počutju v prostoru, vpliva pa tudi na zmanjšanje porabe energije za umetno razsvetljavo.
Domen Pogorevc, udia
