Sušenje lesa
Sušenje lesa je ključno, če želimo imeti okolju prijazen energent. Les se suši počasi. Kvaliteten les za kurjavo mora vsebovati med 15 in 20 odstotkov vlage, sveže posekan les pa jo vsebuje med 30 in 50 odstotkov. Kurjenje mokrega lesa je do 30 odstotkov manj učinkovito od kurjenja pravilno posušenega lesa, zaradi česar pri kurjenju prvega potrošimo veliko več lesa, kot če bi kurili posušenega.
Neposušen les zagori počasi. Ogenj je poln dima, ki onesnažuje zrak, slednji pa tudi duši prvega. Moker les poleg tega povzroči nalaganje katrana v peči, kondenzacijo in saje, več onesnaženja in zmanjšuje učinkovitost delovanja peči. Za dobro posušen les je nujno, da so drva nasekana v takšni velikosti, da jih bomo lahko naložili v peč. Zgodaj spomladi jih na prostem zložite v enojne vrste, da se bodo čez poletje do jeseni, ko jih bomo potrebovali, že dovolj posušila.
V nekaterih primerih pa boste morali drva sušiti dalj časa. To še posebno velja, če živite v vlažnem podnebju ali pa nimate sončne zunanje lege za njihovo hrambo. Zavedajte se tudi, da trši primerki lesa, kot sta hrast ali ameriški beli oreh, potrebujejo dalj časa za sušenje in da se večji kosi drv sušijo počasneje. V vseh naštetih primerih les za kurjavo pripravite leto dni vnaprej.
Indikatorji suhega lesa (upoštevati morate vse, zanašanje na le enega ali dva vas lahko navede do napačnega sklepanja) so:
- suh les je lažji od mokrega.
- na koncih je razpokan,
- če dva kosa suhih drv udarite skupaj, boste zaslišali votel zvok,
- suh les je temnejši od mokrega,
- če ga presekate, je njegova notranjost topla in suha, medtem ko je pri sveže posekanem lesu mrzla in mokra,
- sveži les ob stiku z ognjem zacvrči.
Ali je les dovolj suh, lahko preverite tudi z napravo za merjenje vlažnosti lesa. Ker pa je draga, so opisani načini dovolj zanesljivi.
Nakup drv
Pred nakupom morate vedeti, koliko drv sploh potrebujete. To je odvisno od velikosti in starosti vaše hiše, podnebja, v katerem živite, in od tega, ali je les vaš primarni ali pomožni energent.
Kako najceneje do drv:
- Odpeljite jih z lastnim prevoznim sredstvom.
- Kupite hlode in si sami nasekajte drva. Za to boste potrebovali žago in verjetno tudi cepilnik drv. Poleg ogromnega prihranka boste imeli tudi točno takšna drva, kot si jih želite.
- Pri gozdarjih, v žagah in pri sosedih povprašajte po morebitnih ostankih. Izkušenejši na ta način pridejo do celoletne kurjave.
- Največ boste prihranili, če boste sami posekali (lastna) drva. Posek ni drag, boste pa za to potrebovali precej opreme (traktor, žago, zaščitna oblačila in obutev, čelado…), fizično moč in obilo spretnosti, za priučitev katerih je potrebno kar nekaj časa – ter seveda dovoljenje za posek.
Velikost drv
Drva naj bodo enakih dolžin. Tako jih boste lažje zložili, pa tudi gorela bodo približno enako časa. Seveda jih ne boste mogli razrezati na povsem enake dele, a nič hudega. Krajni, manjši kos, razcepite in te koščke uporabite za podkurjenje. Drva morajo biti vsaj 5 centimetrov krajša od peči, saj jih boste le tako lahko vanjo z lahkoto naložili. V vsakem primeru pa naj ne bodo daljša od 40 centimetrov, saj so večji kosi izredno nepraktični pa tudi težji od manjših, njihovo prenašanje in nalaganje pa bo v tem primeru zelo neprijetno opravilo.
Drva naj v premeru merijo med 7 in 15 centimetrov. Debelejša drva potrebujejo tudi veliko dlje za sušenje. Največji izkoristek lahko pričakujete od drv iz tršega lesa (denimo hrastovine ali javorja). V primerjavi z mehkejšim dajo do dvakrat več energije, gorijo dlje in oddajajo več toplote. Dobro pa je imeti tudi nekaj drv iz mehkejšega lesa. Ko se zunaj malce otopli, ne boste več potrebovali celodnevnega ogrevanja. V takšnih primerih so drva iz mehkejšega lesa idealna rešitev.
Če so hlode ob poseku vlekli po blatu, vam bosta izdelava drv in njihova hramba povzročali kar nekaj preglavic. Najprej boste morali zelo pogosto ostriti žago, saj pesek, ki se nabere v drevesni skorji, učinkuje kot smirkov papir. Nalaganje drv bo zaradi prašnih delcev neprijetno, skladišče bo polno prahu, tega pa ga boste z drvi prinesli še v vaš dom. Da se izognete neprijetnostim, izberite raje drva iz dreves, ki so jih posekali in izvlekli pozimi.
Sekanje drv
Nekateri obožujejo ročno sekanje drv. Za to pa potrebujete ustrezno opremo in prostor. Običajna sekira ni najboljša rešitev, saj je prelahka in se rada zatika. Uporabite raje cepilnike. Za podlago boste potrebovali večji kos hloda – premera 45 centimetrov in višine 30 do 45 centimetrov. Hlode, dvignjene nad tlemi, boste veliko lažje zadeli na pravo mesto in pod pravim kotom, veliko manjša pa je tudi verjetnost, da se boste udarili po nogah. Kljub temu pa svoje okončine dobro zaščitite. Obujte delavske čevlje z jekleno kapico, na roke pa nataknite usnjene rokavice.
Lahko si pomagate tudi s staro, odsluženo pnevmatiko. Namestite jo na vrh klade in jo dobro pričvrstite. Tako bodo vsi sekanci ostali »ujeti« na kladi in se vam ne bo treb nenehno sklanjati in vam jih pobirati s tal. Če imate opraviti z veliko količino lesa, najemite ali kupite hidravlični oziroma električni cepilnik. Na voljo je v ogromno inačicah in v širokem cenovnem razponu. Težav z izbiro pravega ne bi smeli imeti. Lahko uporabite tudi električno žago, ki manj onesnažuje okolje od bencinske.
Hranjenje drv
Drva se bodo sušila hitreje, če jih boste zložili v enojne vrste na kraj, kjer jih bodo lahko dosegli sončni žarki in veter. Sveže nasekana drva lahko zložite tudi v lopo, a s tem boste čas sušenja podaljšali za vsaj dvakrat. Priporočljivo je, da zgornji del kupa pokrijete vsaj zadnji mesec sušenja. Deževna jesen lahko namreč izniči ves vaš napor.
