Pojasnil nam je tudi, kaj pomeni uvajanje novih energetskih izkaznic objektov, kateri dejavniki, povezani s fasadnimi sistemi, ključno vplivajo na energetsko varčnost in to, na kaj je treba biti pozoren pri izbiri barvnih odtenkov fasade.

mardonovic1.jpg

Gospod Marđonović, kaj bi kot strokovnjak za fasadne sisteme podjetja Saint-Gobain Gradbeni izdelki svetovali ljudem glede tega, kaj vse je treba upoštevati pri načrtovanju objekta, njegovega ogrevanja in izolacije s fasadnim sistemom, če želimo doseči primerno kombinacijo funkcionalnosti, energetske varčnosti in bivalnega ugodja?

V prvi vrsti je treba objekt obravnavati kot zaključeno celoto, ki je umeščena v določen prostor. Če želimo pri tem doseči optimalno kombinacijo funkcionalnosti, energetske varčnosti in bivalnega ugodja, je treba upoštevati dejavnike, ki se razlikujejo glede na kompleksnost in investicijske stroške. Gre za mikrolokacijo objekta in njegovo umestitev v prostor, zasnovo objekta z vidika konstrukcije in oblike, vrsto projekta (novogradnja ali sanacija), razporeditev prostorov v objektu in njegovo namembnost in sestavo ter lastnosti ovoja zgradbe. V našem prodajnem programu imamo širok nabor fasadnih sistemov, s katerimi lahko investitorji, glede na dane pogoje in zahteve, dosegajo optimalno učinkovitost objekta po različnih kriterijih.

Kako lega objekta vpliva na energetsko varčnost in kakšne so lahko razlike v prihrankih energije zaradi različne lege, na primer prisojne lege ali vetrovnosti lokacije?

Lega objekta in njegova arhitekturna zasnova lahko bistveno vplivata na energetsko varčnost objekta. Zagotovo je najugodnejša lega objekta na prisojni strani, ki je zaščitena pred vetrom. V tem primeru so energetske izgube manjše za do 20 odstotkov. Zanimiv je podatek, da je lahko temperaturna razlika med objekti na prisojni in osojni strani ob drugih enakih pogojih od 2 do 5 stopinj Celzija. Poleg lege pa ne smemo pozabiti niti na obliko oziroma arhitekturno zasnovo objekta. Toplotne izgube namreč naraščajo z večanjem fasadne površine. Z energetskega vidika je najmanj ugodna enodružinska hiša, kjer je razmerje med površino fasade in prostornino objekta najslabše. V primeru večstanovanjskih in večetažnih objektov, kjer je razmerje med površino fasade in prostornino manjše, so manjše tudi toplotne izgube.

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2008 določa tudi smernice obnove in gradnje objektov. Od leta 2009 so lastniki objektov zavezani k pridobitvi energetske izkaznice, s katero se objekt glede na porabo energije uvrsti v enega od razredov energetske učinkovitosti, postala pa bo tudi del gradbene dokumentacije, ki bo na vpogled kupcu ali najemniku ob prodaji ali najemu stavbe. Kaj to pomeni v praksi in v kakšni meri se to dotika obnove fasadnih sistemov?

Pravilnik o učinkoviti rabi energije podrobneje določa največjo dovoljeno toplotno prehodnost skozi ovoj stavbe oz. vrednost U, ki naj bo nižja od 0,28 W/m2K – torej naj bo prehod toplote nižji od 0,28 W na kvadratni meter ovojne konstrukcije pri temperaturni razliki 1 K.

Energetska izkaznica pa ima informativni značaj in kot taka kupce in najemnike obvešča o energetski učinkovitosti objekta ter posledično pričakovanem strošku porabe energije. Prepričan sem, da bodo zaradi te obveščenosti kupci in najemniki izbirali energetsko bolj učinkovite objekte. Zato bodo investitorji vgrajevali optimalne kombinacije gradbenih elementov in fasadnih sistemov, ki bodo omogočale čim manjše možne toplotne izgube. Podobno se je zgodilo v industriji bele tehnike, ko so uvedli nalepke z informacijami o porabi električne energije in vode. Kupci se zato odločamo bolj racionalno kot pred uvedbo nalepk. Temu so se prilagodili proizvajalci in aparatov z nizkimi ocenami je na trgu malo. Upam, da bo uspeh izkaznic pri nepremičninah na dolgi rok še večji, saj gre za dolgoročne investicije. Izkaznice so pomembne tudi za lastnike obstoječih objektov. Na osnovi ugotovljene energetske neučinkovitosti lastne hiše se bodo lažje odločali za obnovo in znižali stroške ogrevanja. V tem primeru lahko izkoristijo subvencije Eko sklada, ki pa opredeljuje najmanjšo možno debelino izolacijskega materiala.

fasada_barva1.jpg

Kakšne so prednosti fasadnih sistemov Saint-Gobain Weber v primerjavi z drugimi glede toplotne prevodnosti ovoja stavbe?

Weber je največji svetovni proizvajalec fasadnih sistemov in nenehno razvijamo nove in inovativne rešitve. Rezultat tega je širok izbor, kar pomeni, da ponujamo primerne rešitve za različne situacije. Naj razložim na primeru: še pred nekaj leti smo bili prisiljeni vgrajevati večje debeline izolacijskih materialov za doseganje želene toplotne izolativnosti. Z našimi inovativnimi fasadnimi sistemi to dosežemo veliko bolj učinkovito. V praksi lahko sedaj investitor, ki sanira svoj objekt, namesto 15 cm običajnega fasadnega sistema vgradi sistem weber.therm plus ultra z 8 cm izolacijsko ploščo. To pa prinaša izjemne prednosti: omogočena je vitka konstrukcija objekta in s tem več prostora, lažje ohranjanje arhitekturnih podrobnosti objekta, okenske police so ožje, okenske obrobe oziroma špalete so tanjše in s tem prehaja več svetlobe v notranjost hiše, ohranja se širši strešni napušč, ki ščiti objekt pred vremenskimi nevšečnostmi.

Zaključni fasadni sloji so podvrženi okoljskim vplivom, zato so po eni strani najbolj obremenjen del fasade, po drugi strani pa je od njih odvisen estetski videz objekta. Na kaj je treba zato biti pozoren pri izbiri zaključnega sloja in kaj v tem sklopu ponujate vi?

V prvi vrsti je naloga zaključnega sloja, da ščiti fasadni sistem oziroma objekt pred vremenskimi vplivi in vdorom vlage. Druga, v očeh sicer bolj izpostavljena naloga je estetska funkcija. Pri izbiri zaključnega sloja je najbolj pomembno to, da po karakteristikah ustreza uporabljenemu fasadnemu sistemu. V praksi se na primer dogaja, da je na paroprepustni izolaciji uporabljen slabo paroprepusten zaključni sloj, kar pomeni, da je pomembna prednost, paroprepustnost, fasadnega sistema izničena. Glede na to, da imamo v našem prodajnem programu različne sistemske fasadne rešitve, imamo temu primerno tudi širok nabor zaključnih slojev. Ljudem priporočamo, da se pred izbiro fasadnega sistema in zaključnega sloja vedno posvetujejo z našimi strokovnjaki.

Kakšni barvni odtenki zaključnih slojev so in kakšni niso priporočljivi in zakaj?

V zadnjih desetih letih se lastniki hiš pogosto odločajo za temne odtenke. Zelo priljubljene so bordojska rdeča, rjava in podobne barve. Z njimi imamo glede obstojnosti sicer dobre izkušnje, a na večjih površinah vseeno priporočamo svetlejše odtenke zaključnih slojev. Pri določitvi, ali je ta svetel ali temen, si pomagamo z indeksom odboja svetlobe. Indeks 1 pomeni črno barvo, indeks 100 pa belo. Priporočljiv je indeks nad 30. Svetujemo, da se temnejše odtenke uporabi predvsem za izvedbo dekorativnih učinkov oziroma manjših površin.

Za primer lahko povem, da se na temnem barvnem odtenku ob neposrednem osončenju lahko razvijejo visoke temperature, tudi več kot 70 stopinj Celzija. Nenadna nevihta ali padec temperature povzroči ohladitev materiala v izredno kratkem času za 30 in več stopinj. S tem prihaja do površinskih napetosti, kar lahko vodi v nastanek lasastih razpok. V nastale razpoke vdira voda, ki v zimskem času zmrzuje in povzroča njihovo širjenje, čez čas pa v najslabšem primeru tudi odpadanje ometa.

Kako se lastnik stavbe, na katere fasadi so se pojavili temni madeži zaradi plesni, pred njimi zaščiti in jih odstrani?

Ker gre v tem primeru za naraven pojav, učinkovite, predvsem pa trajne zaščite ni. Trosi plesni se širijo z vetrom, zato se plesni razvijejo povsod, kjer imajo ugodne razmere, vlago in svetlobo. Na njihov razvoj in rast vplivajo še drugi dejavniki, kot so orientacija fasade, lega in arhitektura objekta, bližina dreves in vodotokov, izvedba detajlov na fasadni površini, struktura fasadnega zaključnega sloja, (ne)izoliranost fasade ter vremenske razmere. Zato priporočamo, da se fasadno površino enkrat na leto temeljito pregleda in odpravi pomanjkljivosti, predvsem pri tesnjenju okenskih polic, fasadnih pritiklin in obrob. Okužene površine je treba premazati z biocidnim sredstvom po navodilu proizvajalca in jih, če madeži ne izginejo, prebarvati s fasadno barvo.

Izkušnje so pokazale, da je pojav plesni manj pogost pri debeloslojnih struganih ometih oziroma teranovah. Ti ometi površinsko vlago vpijajo, zato je fasadna površina prej in bolj suha, kot je to običaj pri današnjih tankoslojnih ometih, in s tem manj dovzetna za umazanijo in plesni. V našem podjetju smo na tem področju naredili velik korak naprej in trgu ponudili prvi za uporabo pripravljeni tankoslojni omet, weber.pas topdry, ki ne vsebuje okolju škodljivih biocidov in posnema lastnosti debeloslojnih struganih ometov. S tem se na naraven in okolju prijazen način borimo proti umazaniji in plesni na fasadnih površinah.