Šest milijonov evrov je torej namenjenih za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb (oznaka poziva je 6SUB-OB 11) ter za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost večstanovanjskih stavb (poziv 7 SUB-OB 11).
Na novo pa so objavili štiri javne razpise. Javni poziv z oznako 8SUB-EVOB11 je namenjen za spodbude občanom za nakup električnih vozil (200.000 evrov), 300.000 evrov nepovratnih finančnih spodbud je namenjenih za nakup električnih vozil pravnih oseb in podjetnikov posameznikov. Poleg nakupa novih vozil je subvencija namenjena tudi za predelavo obstoječih vozil na električni pogon (subvencija znaša 4000 evrov). Tretji javni poziv (11SUB-AVPO11) je namenjen podjetjem in posameznikom, ki izvajajo dejavnost gospodarskih javnih služb, ali koncesionarjem, ki izvajajo storitve v javnem linijskem prometu, in sicer za nakup novih avtobusov z več kot 9 sedeži na stisnjen zemeljski plin ali bioplin. Na voljo je okoli 300.000 evrov. Za nakup posameznega vozila subvencija znaša 10.000 (kategorija M3) in 2000 evrov (kategorija M2).

Javni poziv z oznako 10SUB-VIS11 je namenjen občinam, in sicer za spodbujanje gradnje ali obnove stavb v lasti občin, namenjenih izvajanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti, kot so vrtci, osnovne in glasbene šole ter knjižnice. Za gradnjo ali obnovo teh objektov je na voljo 4,5 milijona evrov. Občine, ki se bodo potegovale za te nepovratne spodbude, morajo imeti sprejete lokalne energetske koncepte.

Za plastična okna ni več subvencij

Celoten znesek omenjenih nepovratnih spodbud je namenjen za porabo v letošnjem letu. Kot je pojasnil Franc Beravs, direktor Eko sklada, so precejšen del omenjenega zneska prejeli na osnovi uredbe o prihrankih, na podlagi katere so distributerji elektrike, naftnih derivatov in plina od prodanih količin na osnovi omenjene uredbe zbirali denar za programe večje energijske učinkovitosti, vendar za letošnje leto sami niso pripravili ustreznih programov, zato bo na osnovi energetskega zakona denar porabil Eko sklad. Sogovornik predvideva, da bodo v prihodnjem letu zavezanci pripravili in izvajali svoje programe (predvsem v javnem sektorju), zato bo po Beravsovih besedah v prihodnjem letu za nepovratne finančne spodbude predvidoma na voljo nekoliko manj denarja kot letos. Po dosedanjih izračunih naj bi se ga na računu Eko sklada nateklo od 21 do 23 milijonov evrov.

Sogovornik pričakuje, da bodo do konca letošnjega leta prejeli dovolj prijav na vse omenjene javne pozive. V letošnjem letu so namreč prejeli okoli 8000 novih vlog za spodbude v gospodinjstvih in večstanovanjskih blokih. Na Eko skladu so morali zaradi nepričakovano velikega števila vlog v lanskem letu (okoli 20.000) te vloge obdelovati še letos, zdaj pa nimajo več tako velikih zaostankov. Ti v povprečju znašajo še okoli 14 dni.

Letos so prejeli precej manj vlog kot lani, po sogovornikovem mnenju pa je to predvsem posledica dejstva, da so nehali subvencionirati zamenjavo plastičnih oken; zdaj nepovratne spodbude dajejo samo tistim, ki v hiše vgrajujejo lesena okna. Lani so namreč samo za okna prejeli skoraj polovico vseh vlog, v letošnjem letu jih je bistveno manj. Po njihovih podatkih so lani samo za plastična okna prejeli okoli 6300 vlog in 1500 za lesena. Letos so denimo do zdaj prejeli samo 900 vlog za lesena okna.

Precej večji delež v celotni strukturi vlog letos odpade na fasade, vendar jih je še vedno nekoliko manj kot lani. Precej večje pa je zanimanje za vgradnjo toplotnih črpalk. Lani je bilo za te okoli osem odstotkov vseh vlog, letos pa že okoli 13 odstotkov. Prav tako je letos večje zanimanje za vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso. Precej manj vlog so letos prejeli za nepovratne spodbude za gradnjo pasivnih in nizkoenergijskih hiš. Lani so jih po besedah Franca Beravsa prejeli 100, letos pa samo okoli 60. Med vzroki za to je po sogovornikovih besedah tudi sedanja gospodarska kriza, zato so investitorji bolj previdni.

Ugodna posojila za občane ostajajo neporabljena

To je še precej bolj očitno pri dodeljevanju ugodnih posojil, ki jih občani lahko prejmejo za enake namene kot nepovratne spodbude, vendar se v glavnem odločajo za slednje, medtem ko posojila za njih očitno niso tako zanimiva. Čeprav imajo v letošnjem letu za posojila občanom namenjenih 20 milijonov evrov, so do zdaj odobrili samo 250 posojil v skupni vrednosti tri milijone evrov. Po sogovornikovih beseda je podoben trend tudi pri komercialnih bankah. Tudi to je posledica krize, zato občani, ki se odločajo za obnove ali nove naložbe, raje zaprosijo za nepovratne spodbude, ob tem pa raje (tisti, ki lahko) porabijo lastne finančne zaloge, kot najemajo posojila.

Veliko večje zanimanje pa je za najem ugodnih posojil pri pravnih osebah, ki jim je prav tako namenjenih 20 milijonov evrov denarja. Po sogovornikovem mnenju v letošnjem letu opažajo, da so se investitorji kar nekako prebudili. Doslej je za posojila dvignilo dokumentacijo okoli 60 investitorjev v skupni vsoti okoli 20 milijonov evrov, za 14,5 milijona evrov pa so posojila že odobrili. Če bo zanimanje večje od razpisane vsote, Beravs predvideva, da bodo denar od občanov preusmerili za posojila pravnim osebam, vendar za zdaj tega še ne bodo predlagali nadzornemu svetu, saj podjetja razpisane vsote še niso porabila.

Kljub temu da je v letošnjem letu veliko več zanimanja tudi med občinami in da se je med prosilci nekoliko povečalo tudi zanimanje za financiranje naložb, ki manj obremenjujejo okolje, oziroma za naložbe v energetsko učinkovitost, na Eko skladu ugotavljajo, da se investitorji veliko raje odločajo za naložbe v gradnjo nizkoenergijskih ali pasivnih objektov, saj s tem dolgoročno znižajo stroške za energijo. Med posojili pa so še zlasti zanimive naložbe v sončne elektrarne. Zanimanja je sicer nekoliko manj kot lani, vendar Beravs pravi, da investitorji v tem vidijo predvsem naložbo, ki prinaša zagotovljene in višje donose, kot če bi imeli denar na bančnih računih.

Kazni za (pre)majhno energetsko učinkovitost?

Tako kot povsod je trenutna kriza nekoliko zarezala tudi v aktivnosti Eko sklada, vendar upamo, da se aktivnosti na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ne bodo bistveno skrčile, saj EU očitno ne bo dopuščala odpustkov. Nekateri poznavalci namreč že napovedujejo, da bo morala naša država že prihodnje leto plačevati kazni, ker še ni sprejela energetskega zakona. Kot vlada ugotavlja v drugem nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2011–2016, zastavljeni cilji iz prvega nacionalnega akcijskega načrta niso bili povsem uresničeni. Pravzaprav je bil največji napredek dosežen prav v gospodinjstvih, kjer je s pomočjo nepovratnih finančnih spodbud Eko sklada in z nekaterimi drugimi ukrepi prihranek energije v obdobju 2008–2010 znašal 247 GWh. Do leta 2016 pa naj bi gospodinjstva prihranila še 1101 GWh električne energije. To seveda ne bo povsem preprosto in brez dodatnih finančnih spodbud najbrž ne bo šlo.