Izbira cementa

V podjetju trenutno proizvajamo štiri vrste cementov, ki so tako rekoč primerni za vse vrste aplikacij. Naši cementi so primerni za klasične betone kot za betone, ki so po standardu »SIST EN 197-1 Cement 1. del: Sestava in merila skladnosti za običajne cemente« odporni tako proti fizikalnim kot tudi kemijskim vplivom. Tako smo se v podjetju s skrbno strategijo in ob upoštevanju enega izmed glavnih načel podjetja Lafarge, to je orientiranost h kupcu in zadovoljevanje njegovih potreb, odločili za cemente, ki zadostijo potrebe naših kupcev. Izbira cementa je v prvi vrsti najpomembnejša, saj je odvisna od namena gradnje, izpostavljenosti betona kot končnega proizvoda in ne nazadnje tudi od zunanjih temperatur.

Portlandski mešani cement je cement z dodatkom suplementarnih cementnih materialov (žlindra, mikrosilika, apnenec, pucolani), se najpogosteje pojavlja na trgu in je namenjen široki potrošnji. Primeren je za betone večjih prerezov in za temperature nad 10 stopinj Celzija, zanj je značilen tudi daljši čas obdelanosti. V podjetju Lafarge Cement smo za namen široke potrošnje razvili cement s standardno oznako CEM II/B-M(W-L) 42,5N in ga opremili z blagovno znamko MODRI Cement. To je portlandski mešani cement z najmanj dvema mineralnima dodatkoma, trdnostnega razreda 42,5 in običajnih zgodnjih trdnosti (N). Je najpogosteje uporabljeni cement iz našega proizvodnega programa.

Zidarski cement je fino mleto hidravlično vezivo za pripravo malte za zidanje in za izdelavo zunanjih ter notranjih grobih in finih ometov. Priprava malte je hitra, enostavna in ekonomična, saj je zidarskemu cementu treba dodati le še pesek, katerega zrno ne presega 4 mm, in vodo brez škodljivih primesi. Pogosto se med portlandskim cementom in zidarskim cementom ne dela razlike, vendar to ni prav. Medtem ko se cementi v večini primerov uporabljajo za pripravo betonov, se zidarski cement uporablja za pripravo malte za zidanje in omete. Na prodajnih mestih ga boste našli kot zidarski cement MC 5.

Portlandski čisti cement: že beseda »čisti« nam pove, da ne vsebuje dodatkov, je pa primeren za zahtevnejše gradnje in za betone, katerih izpostavljenost glede na zunanje vplive je bistveno večja (na primer pri gradnji cest, predorov, mostov, viaduktov ...). Naša blagovna znamka za čisti cement je ČRNI Cement. Ti cementi se v večini primerov uporabljajo tam, kjer sta pomembni tako začetna kot končna trdnost, najpomembnejša pa je odpornost proti različnim fizikalnim in kemijskim vplivom. Uporaba čistega cementa je priporočena v zimskem obdobju, tudi takrat, ko so temperature spustijo pod 5 stopinj Celzija. V primeru uporabe v neobičajnih razmerah je priporočljivo posvetovati se s strokovnjakom.

Vpliv zunanjih temperatur

Pri kakovosti betonov oziroma izbiri cementa ima lahko temperatura odločilno vlogo, zato je treba upoštevati zunanjo temperaturo oziroma predvideti razmere, v katerih bomo določeno delo opravljali. Za nizke temperature se priporočajo cementi, ki vsebujejo večji delež cementnega klinkerja, medtem ko se v poletnih mesecih uporaba takšnega cementa odsvetuje. Če se pri nizkih temperaturah uporablja mešani cement, je treba odmerek cementa povečati za najmanj 10 odstotkov. S tem dosežemo manjše razmerje med vodo in cementom v betonu ( faktor v/c) in ohranimo hidratacijsko toploto, ki jo beton potrebuje za razvijanje trdnosti.

Če gradimo v zimskem obdobju, je treba zagotoviti agregate, ki niso zmrznjeni, in dodajati toplo vodo, ne smemo pa pozabiti na nego betona. Če temperatura zraka pade na 5 stopinj Celzija pod ničlo, se priporoča prekinitev postopka betoniranja.

Nega betona

V večini primerov pozabljamo na pomembnost nege betonov, je pa to eden izmed pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na kakovost betonov. Nego je treba nadzorovati v vseh vremenskih razmerah, pa naj bo to poleti, ko so temperature visoke, ali pozimi, ko so temperature nizke. V poletnih mesecih moramo poskrbeti za to, da se betonska površina zaščiti pred izsuševanjem, medtem ko moramo pozimi zagotoviti, da beton ne izgublja tako pomembne temperature za hidratacijo cementa. Torej je treba beton neposredno po betoniranju zaščititi pred prehitrim izsuševanjem, prehitrim izmenjavanjem toplote med betonom in zrakom ter visokimi oziroma nizkimi temperaturami.

Priprava (in mešanje) betona

Pomembno je, da razmere za betoniranje predhodno oceni strokovnjak, ki na podlagi vrste in dimenzije posameznih gradbenih elementov določi potrebno kakovost betona. Če beton mešate sami, morate upoštevati pravilno razmerje vode, cementa in agregata ter tudi minimalno oddaljenost armature (20 mm) od površine betona. Največji del betonske mešanice je agregat in predstavlja 65-odstotni delež betonske mešanice. Za normalni beton se uporablja pesek, prod ali gramoz z naravnih nahajališč. Bodite pozorni na to, da agregati ne vsebujejo glinenih in humusnih primesi ali ostankov rastlin.

Pri mešanju betona in obdelovanju betonske mešanice se po tem, ko agregatu dodamo cement in vodo, pogosto naredijo grudice. Zato moramo mešati tako dolgo, da grudice izginejo, kar traja približno tri minute. Pri tem moramo paziti tudi na kakovost agregata, saj se velikokrat zgodi, da agregati vsebujejo tudi glinene ali humusne primesi ter ostanke rastlin. Betonska mešanica ne sme biti pregosta ali preredka, najbolj optimalno je, če je kompaktna.

Priprava (in mešanje) malte

Optimalna raba zidarskega cementa je pomembna tudi pri mešanju malte in se razlikuje glede na to, ali bomo z malto izdelovali notranje in zunanje grobe in fine omete ali pa bomo malto uporabili za stene iz opeke. Priprava malte je hitra in enostavna, saj je zidarskemu cementu treba dodati le še pesek in vodo. Eno do dve uri pred delom z zidarskim cementom je treba dobro navlažiti površino, na katero bomo nanašali malto oziroma osnovo za fasado.  Če malto mešamo sami, moramo ponovno paziti na nečist pesek, ki lahko povzroči razpoke v ometu in zniža trdnost malte.

Posebnosti glede na uporabo

Pri betoniranju temeljev je dobro, da kakovost cementa določi strokovnjak, saj ta lahko najučinkoviteje oceni pogoje podlage ter nato določi vrsto in dimenzijo posameznih gradbenih elementov, od katerih je odvisna kakovost cementa (predvsem tlačna trdnost).
Pri betoniranju masivnega stropa moramo biti poleg pravilnega razmerja v betonski mešanici pozorni tudi na to, da je opaž zatesnjen. Tudi tukaj je nujno sodelovanje s pooblaščenim gradbenim inženirjem ali gradbenim mojstrom, saj lahko izračun potrebnega betonskega jekla brez izjeme opravi samo strokovnjak.

Če gre za novo plast betona na prefabricirano ploščo, upoštevajte dejstvo, da lahko zaradi obremenitve prihaja do upogibanja stropa, zato je treba strop pred betoniranjem okrepiti s pomočjo podpornikov. Pri betoniranju stopnišč je priporočljiva uporaba mešanega ali čistega cementa, odvisno od zunanje temperature, priporočljivo je tudi, da pri betoniranju uporabljate dobro nosilen in masiven opaž.

Pri betoniranju estrihov je treba paziti na nizke temperature pod 5 stopinj Celzija in na to, da preprečite pretirano močenje zglajene površine in prepih.
Nekoliko bolj zapletena sta gradnja notranjih in zunanjih ometov in betoniranje sten iz opeke. Priprava malte je sicer hitra, enostavna in ekonomična, saj je zidarskemu cementu treba dodati le še pesek in vodo, je pa pred delom z zidarskim cementom treba dobro navlažiti površino, po možnosti 1–2 uri pred začetkom dela. Zaradi dobrega sprijemanja s površino je mogoče nanašati tanjši sloj malte kot pri običajni malti, pri čemer je tudi manj odpadnega materiala.

Pri betoniranju zunanjih delov stanovanja, hiše ali poslovnega prostora, kot so terase ali vrtni zidovi, bodite pozorni na to, da je beton enakomerne kakovosti in da je odporen proti zmrzali. Prav zaradi slednjega je zelo težko najti univerzalen recept za ustrezno mešanico. Za dobro in enakomerno kakovost je priporočljivo, da poiščemo najbližjo betonarno, saj od tam dobimo betone, ki ustrezajo naši oziroma želeni aplikaciji in so v skladu s slovenskimi oziroma evropskimi standardi.

Napotki za pravilno zaključno obdelavo

Optimalno je, da se beton vgradi v eni uri, poleti, ko so temperature visoke in je zrak vroč in suh, se ta čas lahko skrajša tudi za polovico. V fazi strjevanja je beton treba zaščititi pred izsuševanjem, obremenitvijo, vibracijami, prehitrim izmenjevanjem toplote med zrakom in betonom ... Zaradi toplote, sončnega sevanja in vetra lahko beton postane krhek, zaradi česar nastanejo razpoke. Razpoke so posledica izsušitve. Betonske objekte zato prve tri do sedem dni po betoniranju prekrijte z gradbeno folijo ali pa vlago vzdržujte s škropljenjem z vodo, lahko tudi s posebnim sredstvom za zaključno obdelavo. Prehitri izsušitvi se lahko izognete tudi z daljšim puščanjem betona v opažu. V poletnih mesecih naj čas negovanja (neprekinjeno vlaženje) znaša sedem dni, toda ne manj, kot je potrebno za to, da beton doseže 60 odstotkov projektiranega trdnostnega razreda.

Dušan Bajda, tehnični svetovalec, Lafarge Cement Trbovlje