Kot pravi Janez Rihter, direktor in solastnik podjetja, so lani prodali 55 hiš, od tega polovico doma. Drugo polovico pa v Avstrijo, Italijo, Švico in Hrvaško. V tujini prodajajo prek tujih partnerjev, ker so (še) premajhni, da bi prodajali pod lastno blagovno znamko. A kljub temu njihove hiše dosegajo srednji oziroma višji cenovni razred. Tako je tudi pri nas, kjer jih kupci cenijo predvsem po individualnem pristopu in kar največji prilagodljivosti njihovim potrebam in željam ter seveda tudi po zagotovljenih izvedbenih rokih in dogovorjenih cenah.

Nizkoenergijska ali pasivna?

Sogovornik ugotavlja, da so kupci vse bolj ozaveščeni o varčni gradnji, po zaslugi subvencij Eko sklada pa tudi bolj motivirani za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš. To je po njegovem prepričanju zelo pozitivno, saj se tudi zato povečuje povpraševanje po takih hišah. Je pa med kupci nekoliko več negotovosti glede tega, ali naj se odločijo za nizkoenergijsko ali pasivno hišo. Janez Rihter in njegovi sodelavci kupcem svetujejo gradnjo pasivne hiše, če okoliščine to dopuščajo, saj po pridobitvi subvencije Eko sklada končna cena ni bistveno višja kot pri nizkoenergijski hiši. Sistem za prezračevanje z rekuperacijo toplote pa svetujejo vsem lastnikom novograjenih hiš, saj zaradi nizkoenergijskih standardov in dobre gradnje le-teh hiše tako dobro tesnijo, da naravnega prezračevanja pri zaprtih oknih in vratih skoraj ni.

dogrevanje1.jpg

Zato morajo lastniki hiš brez prezračevanja pogosto odpirati okna, če želijo preprečiti, da v hiši ne bo slab zrak in preveč vlage, ki povzroča v zimskem času tudi kondenzacijo na zastekljenih površinah. S sistemom za prezračevanje pa se izognejo vsem tem težavam. Sogovornik je ob tem celo prepričan, da bi moral biti sistem prezračevanja »obvezen« v vsaki novogradnji, tako kot je to že ponekod v tujini. Sicer pa je odločitev prepuščena predvsem kupcem. Tistim, ki so pripravljeni odpirati okna, svetujejo, da zračijo na naraven način, tistim, ki imajo raje bolj udobno bivanje in stalno zagotovljen svež zrak, pa svetujejo prezračevanje z rekuperacijo odpadnega zraka. Hiša, prezračevana na tak način, pa seveda porabi tudi precej manj energije za ogrevanje.

Kompaktne naprave poskrbijo za vse

Po besedah sogovornika svojim kupcem priporočajo vgradnjo tako imenovanih kompaktnih naprav (pri Rihterju vgrajujejo kompaktne naprave znamke Nilan), v katerih je združenih več enot, in sicer prezračevanje, ogrevanje, hlajenje in priprava sanitarne tople vode. Take naprave stanejo od 8000 pa tudi do 15.000 evrov, odvisno od izvedbe in potrebe hiše po toplotni energiji. Hiše s slabšo izolacijo imajo vgrajene močnejše in dražje naprave, zelo dobre pasivne hiše pa seveda cenejše. Pri njih lahko odpade tudi talno gretje, ker se hiša greje s toplim zrakom iz prezračevalnega sistema. S takim sistemom ogrevanja pri Rihterju investicijo v ogrevalne sisteme in naprave zmanjšajo še za dodatnih 8000 evrov. Enako poceni sistem ogrevanja bi lahko vgrajevali tudi v dobre nizkoenergijske hiše, če bi zakonodaja dopuščala dogrevanje hiše z elektriko. Dogrevati je treba samo nekaj zelo mrzlih dni na leto z grelnimi telesi moči do 2 kW.

Zato se naložba v drage sisteme ne izplača, poraba elektrike pri takšnem sistemu ogrevanja pa kljub slabšim izkoristkom ne bo večja, ker se tak sistem ogrevanja zaradi hitre odzivnosti odlično dopolnjuje z notranjimi viri, ki jih v letni bilanci porabljene energije hiše tudi upoštevamo. To je seveda po prepričanju našega sogovornika najbolj optimalen način ogrevanja, prezračevanja in priprave tople sanitarne vode. Sodobne kompaktne naprave ne povzročajo hrupa, so manjših dimenzij in jih zato brez težave postavimo tudi v sanitarne prostore. Kurilnica lahko v teh primerih odpade. Lastniki pa se seveda lahko odločajo tudi za druge ogrevalne sisteme v hiši, vendar morajo biti te naprave ustrezno dimenzionirane, saj te hiše potrebujejo zelo malo energije za ogrevanje.

dogrevanje2.jpg

Projekti, pisani na kožo kupca

Prav zaradi omenjenih in drugih dilem, s katerimi se soočajo kupci, Rihter pravi, da je zelo pomemben individualni pristop do vsakega kupca, saj lahko le tako, da dobro poznajo kupčeve želje in potrebe, skupaj izberejo najbolj optimalno rešitev. Pri tem je po sogovornikovih besedah zelo pomembna tudi lokacija. In prav od te je v veliki meri odvisen končen izbor hiše. Pri tem imajo tako kot vsi drugi graditelji kar nekaj težav, saj prostorska zakonodaja v številnih primerih ne omogoča, da bi na izbrani lokaciji lahko zgradili najbolj optimalno hišo, zato njihovi projektanti poskušajo za vsako lokacijo posebej izbrati najbolj optimalne rešitve.

Nizek ogljični odtis in uvoženi materiali

Poleg stroškov bivanja je za marsikaterega kupca zelo pomemben podatek tudi ogljični odtis, tako pri gradnji hiše kot tudi v času bivanja v hiši ter tudi pri njeni razgradnji. Tega podatka sicer še nimajo, a sogovornik zagotavlja, da je okoljski odtis njihovih hiš zelo nizek, saj je večina sestavnih delov hiše iz naravnih materialov, zato tudi ni težav pri razgradnji. Večja težava je to, da morajo večino sestavnih delov uvoziti. To velja tako za izolacijo, OSB- in razne druge plošče, kompaktne naprave in podobno. Celo les morajo kupiti v Avstriji. Ta je sicer tudi uvožen iz Slovenije, a je težava to, da pri nas ni ustreznih obratov za razrez in obdelavo lesa, zato ga morajo pač uvažati. V podjetju Rihter namreč v hiše vgrajujejo izključno izdelke z ustreznimi certifikati, takih izdelkov pa žal pri nas ne izdelujejo. Razen oken, kritine in še kakšne malenkosti, ki jih kupijo od slovenskih proizvajalcev. To sicer ni spodbudno, a tako na žalost je. Zato sogovornik pričakuje, da se bo morda v prihodnje našel kakšen investitor, ki bi iz slovenskega lesa pri nas zagotavljal vsaj certificiran les za montažne hiše.

Čeprav bo v prihodnje zaradi vse strožje zakonodaje in visokih stroškov za energijo povpraševanje po nizkoenergijskih in pasivnih hišah še naraščalo, sogovornik pravi, da ne bodo bistveno povečevali proizvodnje, ampak jo bodo optimizirali. Svojo prihodnost vidijo predvsem v razvoju in večji tehnološki in finančni optimizaciji njihovih izdelkov ter seveda v tem, da se bodo kar najbolj prilagajali željam in potrebam kupcev. V zvezi z aktualno zakonodajo o zelenih javnih naročilih razmišljajo tudi o tem, kako bi se lahko vključili v energetsko sanacijo obstoječih objektov, kjer naj bi se v prihodnje veliko dogajalo, vendar se o tem še niso odločili. Še naprej pa bodo, sicer bolj na željo kupcev, izvajali tudi nadgradnje, dogradnje in adaptacije obstoječih objektov.