Kako bo letos, pa smo povprašali vodjo sejma Dom Staneta Kavčiča. Zgodovina tega sejma se je začela pred petdesetimi leti s sejmom Alpe-Adria, danes pa je to eden največjih sejmov na GR.
Največji do sedaj
Najprej reciva nekaj besed o lanskem jubilejnem, 50. sejmu. Kako danes, tik pred začetkom letošnjega sejma, ocenjujete lanskega, za katerega smo v naši prilogi zapisali, da je bil prelomen?
To je bil zares naš največji sejem do sedaj. Uspel je celo bolj, kot smo pričakovali, in tudi bolj, kot smo upali najbolj optimistični. Predstavil se je na vseh razpoložljivih površinah, v dveh montažnih dvoranah in dvorani oziroma prostorih, ki smo jih vzeli v najem, to je v prostorih Slovenijalesa, ki predstavljajo skoraj 5000 kvadratnih metrov razstavnih površin. Vhod je bil spremenjen; eden je bil na začetku Dunajske, drugi pa je obiskovalce vodil skozi nekdanjo trgovino Slovenijalesa. Lani je bil v teh prostorih še salon podjetja Stilles, letos ga ni več. Tako da so se naše razstavne površine še povečale in letos bo sejem Dom največja mednarodna sejemska prireditev na področju graditeljstva ne le v Sloveniji, ampak tudi v bližnji okolici, sejemska dejavnost pa bo potekala na več kot 24.000 kvadratnih metrov površin. To je še nekaj več kot lani. Novi prostori, ki smo jih »premierno« uporabili na lanskem sejmu, so danes standard tudi drugih večjih sejmov, na primer sejma Ambient in drugih.
Kako gospodarska kriza vpliva na sejem Dom, ki ga letos prirejate že enainpetdesetič?
Kriza se seveda pozna povsod, predvsem pri plačilih. Kljub vsemu smo pred prihajajočim sejmom nadvse zadovoljni, ker letos nastopa 628 podjetij iz 26 držav. Zanimanje je zelo podobno lanskemu, s tem, da se je občasno zapletlo pri plačilih, vendar smo imeli dovolj veliko povpraševanje, da nekaj odpovedi ni vplivalo in smo uspešno zapolnili vse razpoložljive prostore.
Še bolj strnjeni programi
Kako bo sejem organiziran letos?
Letos smo še bolj profilirali in strnili programe, kar v bistvu delamo že vrsto let. Prestavili smo nekaj razstavljalcev in jih še bolj združili po določenih sklopih. Tako so v stekleni dvorani ostale izključno kritine, v kocki in kupoli (v A in A 2) je poleg Vile Bravum stavbno pohištvo, se pravi okna in vrata. V montažni dvorani, kjer je tudi vhod, so garažna vrata, ograje in še nekaj stavbnega pohištva, v dvorani E oziroma Jurčku predstavljamo peči in kamine, v Slovenijales pa smo prestavili večja gradbena podjetja. V pritličje in klet, ki je največja in obsega kar okoli 3000 kvadratnih metrov, smo uvrstili okoli 70 različnih razstavljalcev. V dvorani D oz. Marmorni in v kleti v Marmorni so razstavljalci, ki predstavljajo ogrevanje in hlajenje. Pred vhodom v Slovenijales smo pridobili še nove prostore in tam se bo predstavilo še nekaj dodatnih razstavljalcev, kot tudi na drugih zunanjih prostorih v sklopu razstavišča.
Profiliranje razstavljalcev je zagotovo dobrodošlo za obiskovalce. Kako pa se s tem soočajo proizvajalci in razstavljalci? Kajti to pomeni, da imajo tik ob svojem razstavnem prostoru razstavni prostor svoje neposredne konkurence.
To je velika prednost za obiskovalce, prav tako je tudi večina razstavljalcev zadovoljna s tem pristopom. Zavedajo se, da na trgu odloča kakovost, ki jo morajo v neposredni konkurenci še bolj izpostaviti. Ne nazadnje tudi z razstavnim prostorom.
Kako pa je z geografsko zastopanostjo razstavljalcev? Lani jih je bilo največ iz Slovenije, Avstrije in Italije.
Podobno je tudi letos. Če na primer primerjamo z jesenskim sejmom Ambient, ki je še bolj profiliran in usmerjen v pohištvo, se tam pozna povečanje števila tujih proizvajalcev predvsem z območja Italije in Hrvaške. Na Domu ostajajo uveljavljeni proizvajalci, ki se iz leta v leto predstavljajo na naših sejmih, se pa stalno pojavljajo tudi novi, vse več jih je tudi iz Hrvaške in Italije.
Kako je letos z nagradami?
Tudi letos bomo podelili nagrado zelena misija in priznanja, seveda bodo tudi bogate nagrade za obiskovalce, vse skupaj pa bo potekalo prek socialnih omrežij.
Ali so kakšne novosti glede parkiranja?
Novost je morda samo to, da je mestna občina na parkirišča v bližnji okolici GR namestila parkirne avtomate, tako da so parkirišča okoli Parmove in na stranskih cestah na drugi strani, kot je GR, trenutno bolj kot ne prazna. Na naših prostorih pa je zmogljivost parkirišč takšna, kot je.
Strokovna predavanja
Sejem Dom vodite že enajsto leto in zagotovo mi boste lahko odgovorili na vprašanje, kako ste uvedli tako priljubljena strokovna svetovanja in različna predavanja, ki so danes standardni program obsejemskega dogajanja.
Na začetku smo preizkušali različne oblike, od delavnic in predavanj. Kmalu smo z našimi partnerji in tudi z razstavljalci dosegli, da so ta predavanja postala vse bolj zanimiva in s tem tudi privlačna za obiskovalce. Tukaj moram posebej omeniti Združenje lesarjev pri GZS, Gradbeni inštitut ZRMK in energetske svetovalce v sklopu projekta ENSVET, ki izvajajo različna svetovanja na sejmu Dom. Poleg tega sami razstavljalci organizirajo različna predavanja, kar jim omogočimo v predavalnicah oziroma v kongresnem centru. In to niso morda reklamne predstavitve, ampak visokostrokovna predavanja, ki so za obiskovalce zelo uporabna.
Kako se je v zadnjih letih spremenil značaj sejma Dom in tudi ostalih sejmov?
Poleg tega, da je sejem namenjen širši javnosti, je posebej namenjen tudi specializiranim obiskovalcem in poslovnim srečanjem, ki jih je, vsaj kot opažamo mi, na sejmu vse več. V naše zadovoljstvo in seveda še bolj v zadovoljstvo razstavljalcev. Kajti gre za zelo plodna poslovna srečanja.
Z lanskim sejmom se je začela nova era sejemske dejavnosti na GR …
Na neki način, če poudarim razširitev prostorskih površin in odmevnosti sejma. Sejem Dom ostaja največji in vodilni. Seveda pa si v GR prizadevamo, da bi postali podobno močni tudi ostali sejmi oziroma stebri GR, poleg Ambienta še Narava in zdravje, Alpe-Adria:¬ turizem in prosti čas in sejem LOS (Ljubljansko obrtno-podjetniški sejem). Poleg tega pripravljamo druge sejme in težimo k temu, da bi bilo na GR čim več sejmov in tudi dogodkov, kajti nismo samo sejemska hiša, ampak tudi sejemski prireditveni center.
Imate kakšne posebne načrte glede dodatnih vsebin?
Trenutno je sejem v zaključnih pripravah oziroma kar v postavitvi, za prihodnje leto pa razmišljamo o novostih, ki jih bomo predstavili v času sejma ali takoj po njem. Sejemska dejavnost mora živeti vse leto in za sejem, ki na primer traja nekaj dni, trajajo priprave in aktivnosti okoli njega praktično vse leto. Samo kot primer: zadnji rok prijav za sejem Dom je bil lanski 14. oktober.