Novi pravilnik o učinkoviti rabi energije pozornost prvič posveča tudi porabi energije za hlajenje, pri čemer lahko manjšo porabo dosežemo s številnimi ukrepi: z izolacijo in daljšo fazno prehodnostjo sten, s senčili in tudi z načinom gradnje ter uporabo posebnih stekel v najbolj sončno obremenjenih prostorih.

V osnovi moramo vedeti, da zidane hiše zaradi zidu, ki je sicer slab toplotni izolator in ga je zato treba dodatno izolirati s toplotno izolacijo, dobro akumulirajo toploto. Zidana hiša se tako počasneje shladi kot montažna, ki ima vgrajenih manj toplotno stabilnih materialov. Večina zidanih hiš pa ima streho podobno tistim pri montažnih hišah, tako da pride nekako do izenačitve. Zanimivo je, da ima na Primorskem večina hiš betonsko streho, ki dodatno zagotavlja toplotno stabilnost in predvsem upočasni segrevanje.

izolacija_271.jpg

Zidane hiše dobro akumulirajo toploto

Seveda je vprašanje, kako doseči počasnejše prepuščanje toplote. Materiali na osnovi lesa nekajkrat počasneje prepuščajo toploto v primerjavi z mineralno volno in tudi stiroporjem. Fazni zamik je mogoče izboljšati tudi z različnimi gradbenimi materiali, zagotovo pa bodo v prvi fazi podeskane strehe zamenjale vsaj agepan plošče, medtem ko so strehe, pri katerih je nad izolacijo samo paroprepustna folija, skoraj že preteklost. Vsekakor priporočamo paroprepustno folijo pri vseh lesenih ploščah, tudi pri tistih, za katere proizvajalci zagotavljajo, da je ne potrebujejo. Izkušnje krovcev s temi ploščami namreč govorijo o tem, da niso dovolj vodoodporne, zato priporočajo dodatno zaščito.

Cilj pri zaščiti pred poletno toploto je doseči tak zamik prehoda temperature skozi streho ali steno, da najvišja dnevna temperatura v notranji prostor prodre šele, ko se zunaj že toliko hladi, da lahko s prezračevanjem prek gradbenih delov segretega prostora dosežemo nasprotno delovanje. Težnja je doseči fazni zamik okoli 12 ur, deseturni pa je nekako minimalni, ki še zadošča.

izolacija_271_1.jpg

Različni materiali in fazni zamik

Za boljšo razjasnitev podatkov poglejmo različne materiale in fazne zamike. Deseturni fazni zamik je, kot smo rekli, nekako minimalni fazni zamik, ki še zadošča, da se stavba ob normalnih pogojih ne pregreva. Klasične montažne gradnje so imele v preteklosti fazni zamik okoli 6 ur, podobnega pa ima tudi večina obstoječih streh z urejenimi mansardami, tako da ne preseneča, da veljajo mansarde poleti za prave vročinske kletke.

Podatek o faznem zamiku dobite iz preprostega izračuna. 10 ur je 600 minut, in to delimo z faznim zamikom materiala v minutah na centimeter. Na primer: 600 min/50 min/cm = 12 cm. To pomeni, da deseturni fazni zamik dobimo z 12 cm debelo agepan ploščo. Po drugi strani bi za dosego deseturnega faznega zamika potrebovali bistveno več stiroporja (EPS 200): 600 min/15min/cm = 40 cm. Seveda je to le eden izmed podatkov, ki jih potrebujemo pri izbiri izolacije, pomemben je tudi podatek o toplotni prevodnosti posamezne izolacije.