Marsikdaj tako pravimo, da na primer pločevinaste strehe niso primerne za Primorsko, ker tam piha burja. To ne drži. Primerne so prav tako, ampak nujna sta pravilna montaža celotne strehe, vse od sidranega ostrešja naprej, in tudi vzdrževanje. Če pa bo na primer krovec privijačil pločevinasto streho na sveže letve in vijakov po določenem času, ko se bodo letve osušile, ne bo ponovno privil, če bo ob tem spodaj pustil še možnost, da veter zajame streho, potem bo streha pač odletela.

Zato poglejmo nekaj podrobnosti v zvezi s strehami. Prej pa še to: Kredarica je na primer vetrovno najbolj obremenjena, ampak težav s streho nimajo. S tem, da je prekrita s Trimovo pločevinasto streho. Kar potrjuje našo ugotovitev. Vsaka streha je primerna, mora pa biti pravilno načrtovana in nameščena. Vzroki za velike poškodbe streh zaradi vetra se praviloma in največkrat skrivajo v slabi izvedbi streh, povezavi ostrešja med seboj in s kritino ter še posebno slabe povezave ostrešja z zidovi, vzrok pa se lahko skriva tudi v tem, da ti zidovi niso dovolj trdni.

Izkušnje z vetrovnih območij

Eno je izpostavljenost streh vetru na območjih, kjer tako in tako pričakujemo močne vetrove (Kras, Zgornjesavska dolina), drugo pa je vprašanje, kako se lotiti izdelave strehe glede na napovedi vremenoslovcev o vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih in tudi orkanskih ali vsaj ekstremno močnih vetrovih. Na Krasu glede tega vprašanja nimajo dilem in enostavno pritrdijo vse strešnike, jih dodatno obtežijo, napušči niso veliki, poleg vsega pa so tudi hiše, vsaj starejše, grajene v bolj zavetrnih legah in se starejši domačini nekaterim graditeljem smejijo že vnaprej. Ker vedo, da jim bo streha prej ali slej odletela.

veter1.jpg

Vplivi vetra

Naj opozorimo na nekaj podrobnosti, na katere moramo biti ob gradnji posebno pozorni. Eno so vetrno bolj obremenjena območja, drugo pa je izpostavljena lega. Nanjo deloma vpliva tudi višina objekta nad terenom, še posebno pa lahko k temu prispeva oblika terena, pa tudi kanaliziranje vetra v dolinah ali celo ulicah. Velik vpliv na silo vetra, ki deluje na streho, pomenijo tudi različne odprtine v objektu, v katerih se ustvari podtlak in s tem še dodatno deluje na sesalno silo vetra, ki se upre na kritino z zunanje strani. Te odprtine so lahko prezračevalne line, vrata, svetlobni trakovi, pa tudi okna na podstrešju, ki morajo biti zaprta.

Druga dokaj velika in podcenjevana past pa so nadstreški. Veliki nadstreški varujejo fasado pred padavinami, težava pa se pojavi, če pride pod njih močnejši veter in ta nadstrešek deluje kot jadro, v katerega se upre veter. Ne sicer povsod, ampak tudi v tem primeru je pomembno kanaliziranje vetra, tako da morajo arhitekti pri načrtovanju objektov upoštevati tudi to posebnost določene mikrolokacije.

Nagib strehe

Strehe glede vpliva vetra delimo na tri vrste, ob tem pa je treba upoštevati tudi težo kritine. Lahke kritine tehtajo le od okoli 7 do 8 kilogramov na kvadratni meter, betonske in opečne kritine med 45 do 50 kg/m², bobrovci pa okoli 70 kg/m². Seveda je treba upoštevati nagib strehe. Položne strehe so do 10 stopinj, zgornja meja, do katere še deluje teža strešnika, pa je 75 stopinj. Tako med 10 do 30 stopinjami delujejo na streho velike sesalne sile pri visokem vplivu lastne teže (odvisno od teže kritine), manjše sesalne sile in tudi manjši vpliv lastne teže kritine se ustvari med 30 do 55 stopinjami, nad tem naklonom so sesalne sile, ki delujejo na streho, zelo majhne, lastna teža kritine pa tudi izgubi pomen. V bistvu to pomeni, da lahko veter dvigne ravno streho in da ravna streha ni popolna zaščita pred vetrom.

Glede na sesalno silo vetra delimo streho na naslednja področja: ravne zaključke (robovi, vogalna in ploskovna področja). Najbolj so za veter občutljivi in tudi obremenjeni robni in vogalni deli strehe. Širina robnih in vogalnih področij predstavlja 1/8 ožje strani objekta, nekako upoštevamo za robno ploskev meter in več širine kritine, pri večjih objektih pa širino robne ploskve omejimo na okoli 2 metra.

Omenili smo tudi preboje, ki kot taki tudi sodijo v robna področja. Kot preboj skozi ostrešje veljajo prekinitve strešne ploskve, ki so na najmanj enem mestu dvignjene več kot 0,35 metra iz površine strehe in ki so horizontalno merjene širše od 0,5 metra. Pritrjevano področje za kritino v tem primeru znaša najmanj 1,0 do 2 metra širine.

veter2.jpg

Različne kritine

Eno je torej vprašanje strehe pri manjšem naklonu in drugo pri večjem, pa tudi pri različnih kritinah. Pri kovinskih je izjemno pomembno pravilno in dovolj gosto pritrjevanje kritine pa tudi vzdrževanje, da o pritrjevanju slemenjakov niti ne govorimo. Vzdrževanje obsega tudi nadzor vijakov in njihove privitosti, saj se lahko zgodi, da v osušenem lesu nekoliko popustijo. Bistvo vsega je, da morajo vijaki zdržati določeno silo srka. So pa te vrednosti sila različne. Nimam sicer podatka, kakšno silo srka zdržijo nekatere kovinske kritine, imam pa podatek o tem, kako se odzove opečnata streha na različne srke glede na pritrjenost strešnikov s sponkami.

Strešnik mora zdržati silo srka najmanj 0,60 kN/m pravokotno na lego strešnika. To dosežemo že s tem, da je vsak strešnik na robu ostrešja pritrjen minimalno z lesnim vijakom premera 4,5 mm in globino vijačenja minimalno 24 mm (les iglavcev). Pri kovinskih kritinah se lahko pojavi težava. Če kritino pritrjujemo v sveže letve, lahko pride do manjše odpornosti proti vetru in tudi zato krovci uporabljajo močnejše in daljše vijake.

Obodni zidovi

Ampak to je le ena zgodba. Niso pomembne samo letve, pri vsaki kritini so nujno potrebni dobra in kakovostna sestava ostrešja in njeno vezanje, poleg tega pa tudi vpenjanje v vence in obodne zidove hiše. Vse mora biti optimalno izvedeno in ne smemo podcenjevati tega, da zaradi lahke kritine streha ne bo obremenjena z meteorološkimi pojavi, ampak bo morda še bolj. Predvsem v kombinaciji večjih nadstreškov in različnih odprtin. Srki imajo nepredstavljivo silo. Potem se temu pridržijo še slabo nosilni zidovi in posledice so samoumevne.

Strehe letijo po zraku ... In bodite ob neurjih pozorni na nekaj podrobnosti. Pri strehah, ki jih je razkril veter, boste v večini primerov videli ali ne dovolj trdne obodne zidove, drug vzrok pa se skriva v nepravilno in nezadostno pritrjenem oziroma sidranem ostrešju v zidove. In brez sidranja ali ob slabih obodnih zidovih pač veter streho odnese. Pri betonskih ali strešnih kritinah se to ne zgodi, kajti streha ne deluje kot jadro, ampak veter dvigne posamezne strešnike in jih odnese.

veter3.jpg

Težka kritina

Kaj se dogaja pri težjih, opečnih ali betonskih kritinah? Tukaj gre nemalokrat za precenjevanje teže celotne kritine kot tudi posameznih strešnikov, ki še zdaleč niso tako težki, da jih veter ne bi mogel dvigniti. Betonski strešnik je težak okoli 4,5 kilograma, opečni še manj, teža na kvadratni meter pa je vsega okoli 45 do 55 kilogramov na kvadratni meter. In kaj potem storiti? Strešnike je treba pritrditi, da jih ne odnese veter.

Pritrjevanje slemenjakov je že skoraj samoumevno, čeprav se danes še vedno najdejo krovci, ki so prepričani, da je za trdnost namestitve dovolj lastna teža slemenjaka, kar je napačno. Vijačenje strešnikov v ostrešje je slabše, predvsem ker je ob tem treba vrtati strešnike in lahko pride do njihove poškodbe, posebno pa odsvetujemo pribijanje. Les ostrešja se sčasoma osuši ter se vse skupaj zrahlja in strešniki v vetru dobesedno šklepetajo, sčasoma pa se žebelj lahko izpuli.

S sponkami proti vetru

Površino strehe delimo v ravno površino, kap, ravni zaključek, sleme in greben. Površina in kap ter sleme in greben se obravnavajo na enak način. Na robovih strešne kritine je pri suhi montaži, ki se praktično izvaja na 99 odstotkov streh, treba pritrditi strešnike v širini dveh do treh strešnikov. Na strešinah z naklonom med 49 do 60 stopinj priporočajo pritrditev z diagonalnim zamikom vsakega tretjega strešnika po vsej strehi, nad 60 stopinj vsakega, v območjih s pričakovanim vetrom pa to priporočilo velja tudi na manj strmih strehah. Strešniki se pritrjujejo s posebnimi kovinskimi sponkami in to velja za opečne ter tudi za betonske strešnike.

Kako na gosto morajo biti pritrjeni strešniki, je odvisno od pričakovane sile vetra, ki bi se lahko pojavil na določenem območju. Samo kot primer povejmo, da dosežemo pri dvojnem opečnem zarezniku brez pritrjevanja odpornost na 510 N sile vetra. Če pritrdimo vsakega tretjega, se ta odpornost poveča za 50 odstotkov na 792 N. Pritrjevanje vsakega drugega strešnika pomeni odpornost na 1569 N sile vetra, če pa bi pritrdili vsak strešnik, bi to pomenilo odpornost kar proti 4912 N sile vetra. In tudi to pove veliko.

Naredimo preprost sklep: v osnovi poskrbite za kakovostne obodne zidove in pravilne ter dovolj trdne povezave ostrešja z njimi. Ne glede na kritino mora biti ostrešje trdno vezano med seboj in enako velja tudi za letve. Izogibajte se velikim nadstreškom in poskrbite za njihovo kakovostno zapiranje. Glede na pričakovan veter in izpostavljenost objektov pa poskrbite za pritrjevanje kritine. Ravne kritine v vseh primerih po navodilih proizvajalca. Pri prekrivanju strehe s strešniki je obvezno pritrjevanje slemenjakov s posebnimi sponkami, najmanj strešnikov na robovih streh in ob prebojih streh. Sponke morda niso samo zaradi večjih nagibov, ampak predvsem za zaščito pred vetrom. Marsikateri krovec vam bo rekel, da so sponke nesmiselne, vendar ni tako. Poleg tega pa poskrbite tudi za dobro zaščito strehe na robovih streh, tako da veter ne pride pod kritino. Z vogalniki ali s pločevinastimi obrobami, nekdaj pa so uporabljali kar lesene.