Že desetletja strokovnjaki za pomanjkanje spanca pri otrocih krivijo ''moderno življenje''. Kot pravi Tim Olds, eden od avtorjev, raziskave, sta bila vedno kriva ali tehnologija ali pa vse hitrejši in bolj dinamičen tempo mestnega življenja.
Zakaj pomanjkanje spanca predstavlja takšno težavo?
Tako v ZDA kot v Evropi, tudi v skandinavskih državah, otroci spijo vse manj časa. Otroci, ki manj spijo, pa imajo slabši spomin in manjšo sposobnost koncentracije. Kot pravi Olds, lahko pomanjkanje spanca povežemo tudi s prekomerno telesno težo in težavami z imunskim sistemom. Raziskovalci na Univerzi v Chicagu so namreč odkrili, da tisti ljudje, ki ne počivajo dovolj, proizvajajo več hormona, ki sproža lakoto, hkrati pa zmanjša porabo kalorij. Na Harvardu pa so odkrili, da so tiste ženske, ki ponoči spijo pet ur ali manj, v kar za tretjino večji nevarnosti, da se bodo v šestnajstih letih zredile za 15 kilogramov ali več, kot njihove vrstnice, ki ponoči spijo po sedem ur.
Dve tretjini otrok in odraslih pravi, da bi radi več spali, vendar ne morejo, bodisi zaradi šole bodisi zaradi tega, ker morajo zgodaj v službo. Je pa res, da predvsem mladoletniki radi hodijo pozno v posteljo. Veča se tudi razlika med časom, ki ga otroci porabijo za spanje med šolskimi dnevi in vikendi. Takrat namreč poskušajo nadomestiti pomanjkanje spanca od prej.
Odrasli naj bi spali od 7 do 9 ur
Raziskave spanca so od leta 1953, ko sta Eugene Aserinsky, študent Univerze v Chicagu, in profesor fiziologije Nathaniel Kleitman odkrila REM oziroma rapid eye momement (hitro premikanje oči med spanjem), ki služi kot dokaz za aktivnost možganov med spanjem, precej napredovale. Vendar pa si strokovnjaki še vedno niso na jasnem, kolikšna količina spanca bi bila idealna. Po priporočilih naj bi otroci in mladostniki med desetim in sedemnajstim letom starosti spali od 8,5 do 9,25 ure na noč, odrasli pa 7 do 9 ur na noč. Američani dandanes spijo od ene ure in pol do dve uri manj, kot so pred pol stoletja, ko so se raziskave spanja začele, tretjina Američanov, starih med 30 in 64 let, pa ponoči spi manj kot šest ur.
Sicer ne potrebujemo vsi enake količine spanca. Vendar pa se tisti, ki spijo malo, včasih niti ne zavedajo, kako utrujeni so. Utrujenost pa lahko vpliva na našo presojo, sposobnost koncentracije in oslabi naš imunski sistem.
Poskrbite, da bo vaša družina bolje spala
Pred spanjem izključite elektronske naprave, kot so televizor, videoigrice in mobilni telefoni. Namesto tega raje kaj preberite. Tudi otroci bodo lažje zadremali, če jim preberete pravljico. Spat pojdite vedno ob istem času. Naj vam ne pride v navado, da pomanjkanje spanca nadomestite ob vikendih. Strokovnjak, ki se ukvarja s spanjem, Rober Stickgold, to navado imenuje ''spalna bulimija''. Telo namreč potrebuje neko konsistentnost.
Ko spite, naj bo vaš dom tih in temen. Predstavljajte si, da ste krt. Šest ur pred spanjem ne pijte kave ali drugih kofeinskih napitkov. Tudi telovadite raje že prej, in ne zvečer. Fizična aktivnost vam sicer pomaga, da bolje spite – vendar ne tik pred spanjem. Pa sladke sanje!
