Oglejte si, kako poteka proces reciklaže in kako lahko pripomorete k čistejšemu in manj obremenjenemu okolju.

Plastika

Večino plastike je mogoče reciklirati. Problem je, da je ni mogoče reciklirati povsod. Skorajda vsa podjetja, ki se ukvarjajo z reciklažo, sprejemajo plastiko, oštevilčeno z 1 in 2. Številko po navadi najdemo na dnu embalaže in označuje, iz česa je izdelana plastika.

Oznake si oglejmo podrobneje.

Številka 1 pomeni polietilen tereftalat (PET, PETE). Gre za najbolj razširjeno plastiko, ki jo je mogoče reciklirati. Uporablja se za brezalkoholne pijače, pogosto pa je tudi v tekstilu.

recyclables.jpg

Številka 2 označuje visokogostotni polietilen (HDPE). Iz njega so izdelani embalaža za detergente in nakupovalne vrečke.

Številka 3 pomeni, da gre za polivinilklorid (PVC ali vinil). Iz tega materiala so narejene posodice za shranjevanje živil (vanje vam v trgovini ali restavraciji s hitro prehrano zapakirajo solate, sladice ipd.).

Številka 4 označuje nizkogostotni polietilen (LDPE), iz katerega so zaščitne prevleke za oblačila, ki vas pričakajo v kemični čistilnici, in nakupovalne vrečke za sadje in zelenjavo.

Številka 5 pomeni, da gre za polipropilen (PP). Iz tega materiala so narejeni zamaški za plastenke in jogurte ter slamice.

Številka 6 označuje polistiren (PS), bolj znan pod imenom stiropor.

Večina podjetij, ki se ukvarja z reciklažo, sprejema zgoraj naštete številke. Bolj "problematična" je druga plastika, kot denimo polikarbonatne stekleničke za otroke (prepoznate jih po številki 7).

Plastična industrija je simbol za reciklažo dodala praktično na vso embalažo. zato kupci upravičeno mislijo, da jo je možno reciklirati, kar pa ni nujno res.

Papir

Ni vsak papir enak. Pisarniški papir ima namreč zelo dolga vlakna in je vreden veliko več kot "mešani" papir, iz katerega so izdelane škatle za kosmiče, saj ima slednji veliko krajša vlakna. Večina podjetij za reciklažo zato v želji po čim večjem iztržku reciklira samo papir podobnih lastnosti.

Še en problem je onesnaženost s hrano. Ta lahko namreč kontaminira celo pošiljko, saj se, če jo pustimo pri miru, začne biorazgrajevati (skupaj s papirjem). Pri plastični, stekleni in kovinski embalaži je namreč ostanke hrane mogoče očistiti, pri papirju pa ne. Papir z ostanki hrane je zato potrebno naprej skaširati, nato pa se iz njega odstrani vse, kar ni papir: les, plastika, steklo, sponke za papir ipd. Nato se vse skupaj obdela še s kemikalijami, ki odstranijo črnilo, tako da dobimo lep recikliran pisarniški papir.

Kovina

Recikliranje kovin prihrani ogromne količine energije in denarja. Vsi jekleni proizvodi namreč vsebujejo vsaj 25 odstotkov jeklenih ostankov, ki se jih da ponovno uporabiti, za ta postopek pa je potrebno kar 75 odstotkov manj energije, kot če bi jeklo izdelali "na novo".

dscf6046_ed.jpg

Recikliranje samo ene aluminijaste pločevinke prihrani dovolj energije za dveinpolurno gledanje televizije. Kovine ob recikliranju sprva razdelijo v dva kupa – na takšne, ki vsebujejo železo in na tiste, ki je ne. Ločijo jih s pomočjo magneta.

Steklo

Steklo za recikliranje je večinoma tisto, iz katerega so narejene steklenice in kozarci. Steklo, iz katerega so izdelana vetrobranska stekla, ima namreč drugačne lastnosti in se ne tali pri enaki temperaturi kot omenjeni izdelki, zato jih večina podjetij ne sprejema.