Družba Perkins + Will je z njuno pomočjo ustvarila podatkovno bazo talnih oblog, lesa, napeljav, cevi in drugega gradbenega materiala, s katero opozarjajo na nepravilne ali celo škodljive vsebnosti posameznih elementov. Najpomembneje pa je to, da do teh podatkov lahko dostopamo prav vsi.

pvc_zica.jpg

Na kaj vse moramo biti pozorni?

Zagotovo moramo biti najprej pozorni na plastiko, označeno s kratico PVC. Običajno se uporablja v ceveh, odvodih, za hidroizolacijo, pri izdelavi vrat in oken, tal, pa tudi preprog in stenskih oblog. Vse več jo je v pohištvu in navsezadnje so tudi žice ovite z njo. In zakaj je to problem? Syrett: »PVC velja za kancerogeno snov, razvija pa tudi toksine, ki jih sumijo kot povzročitelje bolezni srca in ožilja. Gre za nevrotoksično snov, ki škodljivo deluje na reprodukcijo in dihala,« pojasnjuje.

Kaj pa iverne plošče? Chris Youssef pravi: »Vsebujejo formaldehid, ki je verjetno rakotvoren, je pa tudi sprožilec za nastanek astme.« Je torej rešitev le ta, da se držimo zgolj naravnih materialov, denimo masivnega lesa? »No, v lesu danes mrgoli pesticidov. Dodajajo jih zaradi zaščite pred požarom. Pravzaprav noben material ni več nedotaknjen. Tudi če je pridelan povsem naravno, kasneje v industrijskem procesu dodajajo surovine, ki so lahko človeku škodljive,« pojasnjuje sogovornik.

iverna_plosca.jpg

Prepričati podjetja, da označujejo izdelke

Ali vemo, iz česa je narejena kabina za prhanje? Peter Syrett pravi, da ne. »V supermarketu lahko na škatli ali vrečki preberemo sestavine posameznega prehranskega izdelka. Pri gradbenih materialih to ni mogoče. Zato želimo vzpostaviti sistem označevanja, ki bo natančno popisal vse sestavine. Kupec lahko nato na eni spletni strani izve vse o tej snovi - to želi doseči družba Perkins + Will.

Kaj bo prepričalo podjetja, da bodo začela označevati svoje izdelke? Syrett je prepričan, da le pritisk potrošnikov. »Potrebujemo ljudi, ki zastavljajo vprašanja. Podobna je bila zgodba z otroškimi stekleničkami in vsebnostjo BPA. Kaj kmalu so dosegli, da so proizvajalci začeli označevati izdelke in navajati, da ta in ta steklenička ne vsebuje bisfenola A,« pove strokovnjak. Ali so proizvajalci z zakonom dolžni navajati vse sestavine? »Ne. Nekoč so bile sestavine zapisane v patentni prijavi, a danes so aplikacije pogosto nejasne. A tudi če je v patentu navedeno, kaj posamezen izdelek vsebuje, je lahko sčasoma prišlo do sprememb, ki pa jim nihče, razen proizvajalca, ne more slediti. Takrat smo v slepi ulici. In teh izdelkov se ne da preprosto poskenirati in tako ugotoviti, kaj je v njih,« pove Syrett.

izolacija_delo.jpg

S čim bomo gradili?

Ali družbo Perkins + Will ne skrbi, da ne bo zaradi priporočil ostalo nič primernih gradbenih materialov? Danes znamo in zmoremo zamenjati snovi, ki so zapisane na tako imenovani previdnostni seznam, s tistimi, ki popolnoma ustrezajo. Dobra novica je tudi ta, da so zdravi materiali celo cenejši - ne vedno, a včasih so. To, da so zeleni materiali dražji, je le mit. Syrett dodaja: »Uspelo nam ni le pri kablih. Ovoj iz PVC enostavno mora ostati. In pri tem ne mislim na to, da bi se lahko zgodilo, da bi nekdo pojedel kabel. Ne gre le za zaužitje; škodljive substance se pogosto absorbirajo skozi kožo. Lahko jih vdihujemo.«

»Vseeno pa lahko naredimo nekaj povsem ekološkega. Ko sem bil v državi Mali, sem videl mlajšega moškega, ki je popravljal svojo hišo. V rokah je imel vedro vode, z rokami je zajemal zemljo, jo umešal z vodo in z blatom zapolnil razpoke v stenah. In ko je del stene odpadel, ga je na enak način nadomestil. To je trajnostni proizvod. Vem, da v razvitem svetu ne gradimo takih hiš. Vseeno pa imamo možnost kadar koli vprašati proizvajalce, kaj njihov izdelek vsebuje. Če znamo to narediti za kruh, polento, mleko in otroške stekleničke, znamo tudi za gradbene materiale.«