Za ustrezno globinsko zaščito lesa imamo na razpolago dve možnosti. Prva je impregnacija lesa z zaščitnimi sredstvi (biocidi) v kotlih, kjer s pod- in nadtlakom dosežejo, da les vpije kar največ takšnega sredstva. Učinkovine kakovostnih zaščitnih sredstev se vežejo v les in se med uporabo iz njega ne izpirajo, zato les trajno zaščitijo, okolje pa obremenijo le minimalno.

Druga, zahtevnejša in okolju še prijaznejša možnost, ki je na našem trgu dokaj nova, pa je termična modifikacija lesa. Med procesom termične modifikacije les v atmosferi brez kisika segrejejo do temperatur med 170 in 240 stopinj Celzija. Zaradi segrevanja pride v lesu do spontanih sprememb v njegovi zgradbi in posledično do izboljšanja nekaterih njegovih lastnosti. Lesni škodljivci, na primer glive in insekti, takšnega lesa ne prepoznajo več kot vira hrane.

Glavne prednosti termično modificiranega lesa so poleg večje odpornosti proti lesnim škodljivcem še zmanjšana ravnovesna vlažnost (manjše vpijanje tekoče vode in vlage iz zraka), izboljšana dimenzijska stabilnost (do 50 odstotkov zmanjšanje nabrekanja in krčenja oziroma »delovanja« lesa), eksotičen videz in enotna barva po celotnem preseku lesnega elementa. Termično obdelan les je brez dodatne zaščite dolgo obstojen tudi pri uporabi na prostem. Za upočasnitev naravnega procesa sivenja površine lahko po želji uporabimo različne pigmentirane lazurne premaze, ki so na modificiranem lesu običajno celo bolj obstojni kot na naravnem, neobdelanem.

Termično modificiran les je ob pravilni izbiri in načinu uporabe odličen material za uporabo na prostem. Visokokakovostne in tropske vrste lesa, kot so na primer tik, ipe, meranti, sibirski macesen in podobno, lahko torej na okolju prijazen način enakovredno zamenjamo z manj kakovostnimi, in sicer manj atraktivnimi vrstami lesa. Tudi če odmislimo pomisleke o nenadziranem in nezakonitem krčenju tropskih deževnih gozdov, že izredno dolge transportne poti same zastavljajo vprašanje okoljevarstvene sprejemljivosti uporabe eksotičnih vrst lesa. Dobrodošla alternativa so torej termično modificirane vrste lesa iz naših domačih logov – modificiran les bukve, smreke, bora, gabra, jesena, robinije.