Na osnovi izkušenj z bivanjem v hišah, izdelanih iz deviških in nepredelanih naravnih materialov, kot so slama, ilovica in les, se tudi pri nas povečuje zanimanje za te hiše. Vendar pa Kristijan Zver pravi, da taka hiša ni za vsakogar. Mnogi so namreč navdušeni, ko preberejo članke in vidijo fotografije po revijah in na spletu, ko pa se udeležijo delavnice, na kateri morajo trdo poprijeti za delo, in ugotovijo, da je tovrstna gradnja terja izjemno velik delovni napor, so razočarani ali včasih celo besni.

Kristijan ugotavlja, da imajo mnogi o bivanju in življenju v takih hišah povsem nerealne predstave. Tistim, ki jih premamijo slike ali filmi na spletu, zato svetuje, naj se udeležijo delavnice, kjer bodo začutili (ali pa tudi ne) neko posebno energijo, že kar strast do bivanja v taki hiši. Če ne, je bolje, da se zanjo ne odločijo, saj je življenje v njej nekoliko posebno in precej bolj kot v drugih hišah povezano z naravo in njenimi zakonitostmi. To pa je treba začutiti, ne samo želeti, šele tedaj je bivanje v taki hiši za stanovalce lahko zelo prijetno.

deviski1.jpg

Skelet iz nepredelanih borovcev

Dom iz deviških materialov, kot Kristijan Zver imenuje svojo hišo iz slame v Čikečki vasi, je zares zgrajen izključno iz naravnih materialov. Za njegovo ogrodje oziroma skelet je v bližnjih gozdovih najprej posekal borovce, katerih debla je samo olupil in iz neobdelanih debel sestavil osnovno konstrukcijo stavbe. Posebnost tega ogrodja je, da je iz notranje strani vidno v celoti. Okoli skeleta je potem položil močno stisnjene slamnate bale, nato pa sam ali s pomočjo prijateljev nanje nanesel več plasti ilovice. Kristijan opozarja, da je treba biti pri nanašanju in obdelavi gline zelo previden, saj je treba zelo dobro zatesniti vsako, tudi najmanjšo luknjico ali razpoko.

Na koncu je treba z notranje strani nanesti še fini omet in potem apneni omet (ali pa tudi ne, odvisno od želja), z zunanje strani pa kot zaključni sloj apneni omet s kremenčevim peskom, ki daje hiši lepši videz. Ko se omet dobro posuši, je zelo čvrst in lahko kljubuje vsem vremenskim razmeram. Kristijanove izkušnje z bivanjem v hiši dokazujejo, da se taki ometi zelo dobro obnesejo in so zelo odporni. Mnogi strokovnjaki so sicer skeptični, a v Prekmurju so na enak način ometavali svoja bivališča že v preteklosti. Zdaj ta znanja in izkušnje le ponovno oživljajo.

Tako les kot tudi ilovico je Kristijan pridobil v bližnjem okolju oziroma kar v neposredni bližini hiše. S slamo je bilo nekoliko več težav, saj je moral najti kmeta, ki mu je bil pripravljen bale pripraviti po njegovih navodilih. Za izdelavo take hiše torej materialov ni treba voziti od daleč in jih dodatno obdelati in prav zato Kristijan tem materialom pravi deviški. Po njegovem prepričanju ne more imeti nobena zgradba nižjega ekološkega odtisa od zgradb, izdelanih iz povsem naravnega materiala.

deviski2.jpg

V ilovico je oblečena tudi peč

Ker je slama zelo dober toplotni izolator, ilovica pa naravni material, ki odlično uravnava vlago v prostoru, v njegovi hiši ni prezračevalnih naprav, radiatorjev, talnega ali stenskega ogrevanja, ampak za ogrevanje hiše zadošča doma izdelana peč, ometana z ilovico. Samo to in nič drugega. Peč, ki jo je izdelal sam in s pomočjo domačih mojstrov, je precej velika in ima kurišče tako veliko, da lahko nanj nalagajo tudi meter dolga drva. V letošnji kurilni sezoni so za ogrevanje približno 120 kvadratnih metrov velike hiše porabili sedem kubičnih metrov drv, toplo vodo pa ogrevajo na elektriko.
Seveda pa je treba pri ogrevanju hiše upoštevati nekatere zakonitosti. Ker ima peč veliko akumulacijsko sposobnost, potrebuje več časa, da se ogreje, a potem enakomerno in počasi ogreva celotno stanovanjsko hišo. Prav zaradi velike akumulativnosti pa je temperatura v notranjih prostorih potem še dolgo enaka.

Po besedah našega sogovornika je bivanje v taki hiši zelo prijetno in poceni, saj je hiša brez dragih prezračevalnih, ogrevalnih in podobnih sistemov. In cena take hiše? Kljub temu da so vanjo vgrajeni predvsem naravni materiali, je treba upoštevati ogromno ročnega dela. Po Kristijanovih izračunih pa taka hiša na ključ stane približno750 evrov na kvadratni meter.

deviski3.jpg

Na voljo tudi hiša na ključ

Odlične izkušnje z gradnjo in bivanjem v hiši iz slame so mladega Kristijana opogumile, da se je podal med podjetnike. Njegovo podjetje Naravna gradnja tako že nekaj časa ponuja najrazličnejše storitve pri načrtovanju in gradnji hiše iz slame. Z mlado diplomantko, ki v Gradcu končuje študij arhitekture, in drugimi izvajalci lahko zgradijo hišo iz slame na ključ ali pa po posameznih fazah. Navadno Kristijan poskrbi za dobavo in vgradnjo bal iz slame ter sodeluje pri izdelavi ometa iz ilovice. Če se lotijo gradnje hiše na ključ, njegovo podjetje poskrbi za celotno organizacijo dela in vse zunanje sodelavce, ki sodelujejo pri gradnji.

V zadnjem času je med ljubitelji in potencialnimi graditelji hiš vse več zanimanja za različne delavnice, na katerih se lahko seznanijo s povsem praktičnimi izkušnjami pri posameznih fazah gradnje. Te delavnice so zelo dobro obiskane in so za tiste, ki si želijo zgraditi hišo iz slame, idealna priložnost, da se prepričajo, ali si resnično želijo živeti v taki hiši. No, Kristijan ugotavlja, da je po teh delavnicah veliko ljudi razočaranih ali pa jih zapustijo že pred koncem, kar kaže, da nanje interesenti večkrat pridejo z napačnimi predstavami o teh hišah. Delavnice zato priporoča prav vsem, ki razmišljajo o gradnji hiše iz bal.

Medtem ko Kristijan znanja željnim posameznikom z vsem žarom posreduje svoje znanje in izkušnje, pa mu tudi inovativna žilica ne da miru. Nekaj kilometrov od svoje hiše iz slame namreč gradi še eno manjšo s približno 40 kvadratnimi metri površine, ki bo prav tako zgrajena iz deviških materialov. Njena posebnost bo, da bo samooskrba, kar pomeni, da bo elektriko v njej proizvajal s pomočjo elektrolize.