Obstaja veliko različnih vzrokov, zakaj voda poškoduje strop. V enonadstropnih domovanjih so najpogostejši vir problema poškodovane vodovodne cevi ali luknja v strehi. V dve- ali trinadstropnih hišah pa lahko zamakanje stropa povzroči puščajoča straniščna školjka ali prha v zgornjem nadstropju, posledica pa je kapljanje vode s stropa v nižji etaži. Poleg tega lahko puščajoča streha povzroči resno škodo v obeh nižje ležečih nadstropjih.

water_damaged_ceiling.jpg

Zdravstveno tveganje

Običajno so najnevarnejša posledica nabiranja vlage na stropu glivice in plesni. Plesni se namreč lahko v primernih vlažnih pogojih razvijejo v manj kot enem ali dveh dneh in ustvarijo življenjske razmere, nevarne za vaše zdravje. Zaradi vdihovanja ali neposredne izpostavljenosti plesni lahko pride do motenj imunskega sistema, poškodb pljuč, raka in drugih patogenih bolezni. Študije so pokazale, da je pri otrocih, ki so pogosto izpostavljeni plesni, večje tveganje za razvoj astme v odrasli dobi.

Plesni in glivice so hkrati tudi povzročitelji alergijskih reakcij. Pogosti simptomi teh so slabost, diareja, omotica, utrujenost in težave z dihanjem. Dolgoročno gledano lahko alergijske reakcije privedejo do težav s sinusi in vidom ter različnih nalezljivih bolezni, kot so infekcija z amebo, tifus, griža in kolera.

water_leak_man_image.jpg

Strukturna ogroženost objekta

Nabiranje vodnih kapljic na stropu lahko ogrozi tudi konstrukcijsko celovitost hiše in pripelje do smrtnih nevarnosti, na primer požara ali udara električnega toka ob morebitnem stiku električne napeljave z vodo. Zato je ključno, da pravočasno prepoznate zgodnje znake poškodb stropa zaradi vlage in ukrepate: na stropu se po navadi pojavijo rumenkasti ali rjavkasti madeži. Če ima škoda večje razsežnosti, se strop zlahka povesi, zvije ali udre. Vsakršno nabiranje vlage na stropu takoj popravite, saj tako preprečite večje težave in zavarujete svojo družino.