Načrtovanje poti
Pomembno je, da poti načrtujemo tam, kjer se bosta njihova praktičnost in vizualnost kar najbolje odrazili. V sadovnjaku se najpogosteje odločamo za naravno široko travnato pot, ki jo sproti označujemo s košnjo, ali pa uredimo sprehajalno pot iz tlakovcev in drugih materialov. Ob delu v sadovnjaku, ko bomo zaposleni z rezanjem sadnega drevja, se prav gotovo ne bomo zadrževali na njej, bo pa prišla prav ob večernem sprehodu pod dišečimi cvetočimi krošnjami. Tiste poti, ki niso namenjene samo sprehajanju, pa načrtujemo tako, da bodo dovolj široke za samokolnico in seveda trpežne, če bomo po njih prevažali tudi težja bremena. Zato naj bodo poti, ki vodijo do vhodnih vrat ali vrtne lope, široke vsaj od 1 do 1,5 metra.
Materiali za izdelavo poti
Travniške poti, ki vodijo med okrasnimi in užitnimi rastlinami, lahko naredimo kar s kosilnico. Morajo pa biti kljub temu dovolj široke, saj se bo v nasprotnem primeru zaradi pogostejše hoje pojavila plešavost travne ruše. Kjer načrtujemo takšne poti, posejemo trpežnejše travne mešanice, da bo trata prenesla nekaj več hoje, lahko pa namestimo tudi stopalne kamne, ki so praktični in lepi. Ostale poti pa lahko izdelamo iz najrazličnejših materialov in njihovega kombiniranja: pesek, opeka, tlakovci, beton, rečni kamni, les, stopalni kamni itd.
Kombiniranje materialov
Najpogostejše in najlepše kombinacije materialov pri izdelavi poti so znane že od nekdaj, vendar jih le malokdaj uporabljamo in se raje odločamo za asfalt, tlakovce in beton. Kombiniramo lahko stopalne kamne in gramoz, kamnite plošče s prodniki, izdelamo kamnite sestavljanke itd. Izbira je velika, zato lahko pustimo ustvarjalnosti prosto pot. Seveda moramo znati oceniti naše zmožnosti, saj lahko neprimerne in kičaste kombinacije pokvarijo še tako lepo gradnjo in skrbno urejen vrt.
Opeke in tlakovci
Zaradi privlačnega videza in trdnosti gradnje so tlakovci nadvse priljubljeni za gradnjo vrtnih poti. V prodaji so v najrazličnejših barvnih kombinacijah in oblikah, njihovo polaganje pa mora biti strokovno, da bo pot trajna in trdna.
Pesek
Gramozne poti so prav tako lepe, vendar nikoli dokončne. Največja njihova pomanjkljivost je uhajanje peska s poti na sosednje površine, zato naj bo pot nizko obrobljena z leseno, betonsko, kovinsko ali drugačno zaščito. S takšnih poti moramo jeseni tudi dosledno pograbiti vse listje, saj bodo, če ostanejo, idealno hranilo za razraščanje plevelnih rastlin. Te pa bomo lahko odstranili samo na dva načina: mehansko ali kemično.
Betonske plošče
Na voljo so v različnih barvah, teksturah in oblikah, lepo pa se bodo obnesle kot samostojno gradivo ali v kombinaciji z drugimi. Njihovo postavljanje je lažje kot tlakovanje, le na zavojih bomo imeli nekaj več težav. Reže med posameznimi ploščami lahko zapolnimo tudi s prstjo, kar bo zadostno življenjsko okolje za razraščanje nizkih pokrovnih rastlin, kot so sedumi.
Vrtne poti so okrasne in funkcionalne gradnje, ki imajo pomembno mesto v vrtu. Na bolj strmih površinah jih lahko kombiniramo tudi s stopnicami, ki so pomembne in učinkovite prvine tudi na bolj položnih terenih. Najpomembnejše pa je, da se vrtne poti na najbolj harmoničen način zlijejo v celoto vrta, predvsem pa da odprejo in povežejo bivalni prostor na prostem.
