Klor najpogosteje uporabljamo za čiščenje bazenov in razkuževanje pitne vode iz pipe, vendar so ga v prvi svetovni vojni uporabili tudi kot orožje. Čeprav naj bi bila klorirana voda varna za pitje in kopanje, pa vedno več zdravnikov in okoljevarstvenikov opozarja, da ima dolgoročna izpostavljenost klorirani vodi nevarne stranske učinke.

Kaj je klor?

Klor je ena najpogostejših kemikalij, ki ima močan vonj, podoben belilu. Običajno je to plin zelenkasto rumene barve, pogosto stisnjen pod tlakom v tekočo obliko. Uporabljamo ga za različne namene, najpogosteje za razkuževanje vode in bazenov, saj ima to lastnost, da ubije vse bakterije in druge žive organizme.

stranski_ucinki_klora_v_vodi.jpg

Vplivi klora na okolje

Ta nevarna kemikalija je lahko zelo škodljiva za vse žive organizme v vodi ali tleh, ki so okužena z klorom. Ima negativne učinke na okolje, saj klor v plinasti obliki prispeva k uničevanju ozonske plasti. Seveda vulkanske emisije plina klora (ali klorovodikove kisline), ki jih najdemo v naravi, težko nadzorujemo, lahko pa nadzorujemo klor, ki ga umetno proizvedemo ljudje.

Stranski učinki klora

Stranski učinki klora na človeka so različni in odvisni od tega, koliko smo mu izpostavljeni. Izpostavljenost manjšim količinam naj ne bi ogrožala zdravja posameznikov, medtem ko večji odmerki lahko povzročijo resne zdravstvene težave in zahtevajo hospitalizacijo. Stik z manjšo količino (plina) klora  običajno samo razdraži kožo ali oteži dihanje.

stranski_ucinki_klora_v_vodi_2.jpg

Pretirano klorirana voda je zlahka genotoksična, kar pomeni, da poškoduje človeški DNK, povzroči okvare ploda ali poškoduje DNK dojenčka! To se pogosteje zgodi v kloriranih bazenih kot pri pitni vodi. Poleg tega pa klor povzroča tudi astmo in razne alergije, motnje in slabo cirkulacijo srca in ožilja. Kljub temu klor še vedno množično uporabljamo.

Simptomi pretirane izpostavljenosti

Značilni sindromi, ki kažejo na prevelik stik s klorom, so težave z dihanjem, piskanje v prsih, boleče grlo, kašelj, draženje oči in ne nazadnje draženje kože. Dolgoročna izpostavljenost naj bi po prepričanju nekaterih strokovnjakov vplivala na dihalne poti, kri, srce in imunski sistem človeka. Vdihavanje hlapov klora (denimo med prhanjem) je običajno veliko bolj škodljivo od izpostavljenosti tekočemu kloru. Klor namreč takoj poškoduje vse celice, ki se jih dotakne. Vdihavanje klora razdraži kožo, pljuča, grlo in telesne celice, dolgoročno pa lahko privede do nabiranja vode v pljučih.