Sadni vrt
Sadno drevje se je odpiralo veliko prezgodaj, temperature pod lediščem pa so lahko usodne tako za plodiče kot za odprte cvetove. Odganjanje lahko sicer nekoliko upočasnimo z zgodnejšim rezanjem, vendar v toplem in lepem vremenu, še posebno če to traja dalj časa, tudi to ne pomaga. Ko se začnejo procesi brstenja in cvetenja, jih nizke temperature sicer nekoliko zavrejo, ne morejo pa jih več zaustaviti. Tudi bolezni so pogostejše, kadar je deževno in hladno, še zlasti pa to velja za kodravost breskev in cvetno monilijo. Slednja je zelo agresivna na marelicah in višnjah, pa tudi na drugih koščičarjih, kjer lahko v zanjo ugodnih razmerah uniči velik del cvetja in povzroči sušenje poganjkov. Marelice so sicer odcvetele v lepem vremenu, tako da so bile možnosti za okužbo s cvetno monilijo nekoliko manjše, a kaj, ko se je lepa spomladanska pravljica končala prav na veliko noč in so v večini Slovenije temperature dobile negativen predznak.
Zelenjavni vrt
Zdaj lahko sadimo in sejemo večino vrtnin z izjemo fižolov in plodovk, s katerimi moramo še nekoliko počakati. Kjer je krompir že pokukal iz zemlje, ga je velikonočni mraz nekoliko osmodil, pa nič zato. Rastline si bodo hitro opomogle, problem pa je, če so temperature nizke takrat, ko so rastline že večje. Čebulna muha je v tem času velika nadloga, čeprav se zdi, da ni več tako množična kot pred leti. Čebulo lahko zavarujemo s pokrivanjem z vrtno kopreno in z mešano zasaditvijo skupaj s korenjem. V starih knjigah je omenjeno celo naravno škropivo iz namočenih korenjevih listov, s katerimi škropimo in zalivamo čebulo. Eterična olja, ki so v korenjevih listih, bodo pregnale škodljivca, pripravek pa pripravimo tako, da 50 gramov korenjevega zelenja prelijemo z litrom vroče vode, za nekaj časa pokrijemo in nato z ohlajenim škropimo čebulo.
Doma lahko pripravimo še celo vrsto drugih naravnih sredstev za varstvo rastlin, tudi iz rastlin, ki se na vrtu pojavljajo kot plevelne, na primer koprive, gabeza in drugih. Celo užitna rabarbara oziroma njeni listi vsebujejo strupen insekticid, s katerim bomo uspešni pri zatiranju škodljivih listnih uši in drugega mrčesa. Listne žile bomo porabili v kuhinji, zelenilo pa kot insekticid. Pri sajenju in setvi naj bodo vrtnine kar se da pomešane. Tako bodo imeli škodljivci in bolezni slabše možnosti za razmnoževanje. Seveda pa moramo poskrbeti tudi za primerno oddaljenost med posameznimi rastlinami. Ko so sadike še majhne, nas občutek hitro prevara in jim namenimo manj rastnega prostora, kasnejša gošča pa je idealno okolje za škodljivce, kot so polži in listne uši ter bolezni.
Okrasni vrt
Grmovnice, ki so že odcvetele, zdaj lahko režemo in oblikujemo. Topla tla so primerna tudi za sajenje in razmnoževanje trajnic, ki bodo hitro napredovale, sadimo pa lahko tudi druge okrasne rastline. Vso rast občasno preglejmo, da še pravočasno odkrijemo škodljivce, kot so listne uši in gosenice. Trati dodajamo gnojila z večjim deležem dušika in fosforja, trosimo pa jih pred in med dežjem. Nekatere plevelne rastline lahko odstranimo ročno, če pa je trata močno zapleveljena in nas to moti, se lahko odločimo tudi za selektivne herbicide. Narcis, tulipanov in drugih spomladanskih čebulnic po cvetenju ne smemo rezati, lahko pa jim odstranimo odcvetele cvetove, da se energija namesto v tvorbo semenja usmeri v krepitev čebulic za cvetenje v prihodnjem letu.
Deževen april je pomemben za rast rastlin, da se okrepijo, še preden nastopi poletna vročina. Kakšno bo poletje, še ne vemo, upamo pa na dober pridelek če že ne sadja, ki ga je osmodilo, pa vsaj vrtnin na zelenjavnih gredicah.
