V mestih so bili mansardni prostori izkoriščeni že prej in to velja tako za Ljubljano kot druga mesta, čeprav tako lepih in urejenih mansard, kot jih lahko vidite v Parizu in nekaterih starejših evropskih mestih, pri nas vendarle ne najdemo. Ime mansarda namreč izhaja iz imena francoskega arhitekta J. H. Mansarta. Izoliranje mansarde ali podstrešnih prostorov je izjemno pomembno, kajti topel zrak se dviguje in uhaja skozi streho, poleg tega so tu strešna kritina in različni paroprehodni oziroma paroprepustni materiali, tako da se je treba lotiti izolacije strehe in mansarde nadvse pazljivo tudi zato, da se izognemo pojavu kondenza in propadanju cele strehe in ostrešja.
Skupaj z našim sogovornikom iz podjetja Knauf Insulation, strokovnim svetovalcem, vodjem tehnične podpore Primožem Bernardom, d.i.s., bomo odgovorili na nekaj vprašanj o izoliranju mansarde.
Najprej posvetiva pozornost sestavi strehe. Kritina naj kot taka ne bi imela vpliva na gradbene-fizikalne lastnosti celotne strehe. Je pa to zaradi prezračevalnega kanala nad sekundarno kritino, da preprečimo kondenzacijo na spodnjem sloju kritine? Marsikdo je prepričan, da je ta nujen le pri popolnoma paroneprepustnih kritinah, ampak posebne razlike med kovinskimi kritinami in opečnatimi ter betonskimi v tem smislu ni.
Sloj zraka, ki mu je omogočeno gibanje, torej prezračevalni sloj prezračevane strehe, je zelo pomemben v gradbeno-fizikalnem smislu. Pozimi lahko intenzivno odvaja vlago, ki kljub parnim zaporam še vedno prehaja skozi konstrukcijo. S tem preprečuje navlaževanje, ne samo toplotne izolacije, ampak tudi lesenega ostrešja, kar je za dolgo in dobro funkcionalnost celotne konstrukcije zelo pomembno. Poleti preprečuje pregrevanje, saj krožeči zrak odvaja toploto izpod kritine. Pri temnejše obarvanih strehah lahko namreč pod soncem temperatura naraste tudi do 80 stopinj Celzija.
Sloji strehe
Naslednji sloji so sekundarna kritina, izolacija in parna zapora ali ovira. Greva po posameznih segmentih. Nekateri pravijo, da je sekundarna kritina obvezna, čeprav naj bi bili nekateri materiali, kot so različne plošče, dovolj učinkoviti, da ta naj ne bi bila potrebna. Izkušnje nekaterih krovcev govorijo o tem, da je prišlo pri strehah brez sekundarne kritine do težav. Kakšne so vaše izkušnje?
V vsakem primeru za sekundarno kritino priporočamo paroprepustno folijo. Seveda jo imamo tudi v našem programu. Izkušnje nam potrjujejo, da je različica s folijo teoretično in praktično najbolj primerna in učinkovita. LDS 0,04 je visokokakovostna folija z izrednimi mehanskimi lastnostmi in največjo mogočo paroprepustnostjo. Možno jo je prilagoditi in tesniti na vseh spojih in priključkih. In to je bistveno.
Izolacija. Nekateri so prepričani, da je steklena volna v strešni izolaciji bolj primerna kot kamena volna. Izolacija mora kot taka zagotoviti toplotno izoliranje, pa tudi zvočno izoliranje in požarno varnost ...
Nikakor ne moremo reči, da je steklena volna boljša od kamene. Je pa morda enostavnejša za vgradnjo, precej bolj priročna za delo in v primeru naše steklene volne Knauf Insulation Ecose Technology tudi bolj ekološka in naravna. Učinek steklene ali kamene volne v strešni konstrukciji pa je praktično enak. Obe imata dobre toplotnoizolativne lastnosti, sta zvočna izolatorja in popolnoma negorljiva materiala. Strogo tehnično, kar pa ne pomeni vedno tudi, da je to praktično, pa je kamena volna glede učinkovitosti še nekoliko boljša od steklene.
Pogosto govorimo o potrebni debelini izolacije, ampak enako vrednost toplotne prehodnosti lahko dosežemo z različno debelino glede na vrsto materiala. Priporočena toplotna vrednost je 0,15 W/m²K. Kaj to pomeni glede na debelino in na vrsto materiala?
To pomeni, da prek določene konstrukcije pri temperaturni razliki en Kelvin na enem kvadratnem metru prehaja 0,15 W toplote. To je zelo majhna vrednost, ki jo dosežemo z različnimi materiali v različnih debelinah. Visokoučinkoviti izolacijski materiali so lahko tanjši, manj učinkoviti morajo biti debelejši, da dosežemo tako majhno toplotno prehodnost. Na primer: beton je zelo slab toplotni izolator in bi za to vrednost potrebovali več kot 10 metrov debel sloj. Steklena volna Knauf Insulation Unifit 032 pa je zelo dober toplotnoizolacijski material in je za to vrednost potrebujemo samo 21 centimetrov. Razvijamo pa izolacije, ki bodo debele samo nekaj centimetrov, pa vendar bodo zagotavljale dovolj dobro in zahtevano toplotno zaščito.
Kako dosežemo večji fazni zamik? Izolacija ga namreč sama ne zagotavlja.
Fazni zamik najbolj učinkovito dosežemo z masivnimi materiali. Vendar nam sam fazni zamik še nič ne pomeni. Masivna stena, polna opeka npr. debeline 40 centimetrov, ima fazni zamik 13 ur! Kaj nam pomaga, če ima brez izolacije toplotno prehodnost U=1,5 W/m²K. S kombinacijo masivnih, torej kapacitivnih materialov in lahkih, toplotno nizkoprevodnih materialov dosežemo najboljše rezultate. Npr. že omenjena stena in 15-centimetrski sloj kamene volne pomeni fazni zamik 16 ur in U=0,20 W/m²K. Pri lahkih strehah takšnih rezultatov ne moremo doseči, zato pa brez problema znižamo U na prej omenjenih 0,15 W/m²K. Učinek preboja toplote je torej vedno dvoplasten in poveličevanje samo faznega zamika, kar se v Sloveniji pogosto dogaja, je napačno. Mi smo s strojno fakulteto razvili računalniški program za računanje faznega zamika in ga znamo kompleksno obravnavati.
Kdaj uporabimo parno zaporo in kdaj parno oviro? Problem pri zapori naj bi bilo zahtevnejše delo, saj mora biti res optimalno izvedena, da ne pušča skozi netesna mesta, na primer pri prebojih. Zaradi tega naj bi bila ovira primernejša. Ampak če je streha podeskana ali je na njej kakšen drug parozaporni material, ki preprečuje izsuševanje strehe, ali gre za material, ki je manj paroprepusten od sloja pod njim, naj ne bi smeli vgrajevati ovire! Kje se po vaših izkušnjah delajo napake, kaj je optimalno in katere so možnosti?
Vsaka streha je lahko drugačna, sploh ob sanacijah, kjer določeni obstoječi sloji ostanejo. Načeloma je ovira najbolj primerna za nepodeskane strehe, zapora pa za podeskane strehe. Če imamo na vrhu sloje z manjšo paroprepustnostjo, moramo tudi spodaj narediti tesnejšo zaporo in obratno. Ni pa res, da smo lahko s parno oviro bolj površni kot s parno zaporo. Obe morata biti maksimalno tesni. Naredimo test na enem kvadratu; prvič s tesno parno zaporo in drugič z 1-milimetrsko zarezo na eni stranici. Faktor razlike v količini vodne pare med prvo in drugo meritvijo je 800. Hočem reči, če zapore ali ovire niso zatesnjene, je v skrajnem primeru lahko enak učinek, kot da parne zapore sploh ne bi bilo.
Obnova strehe
Lotiva se še obnove. Če je mansarda neurejena, verjetno ni vprašanje, kaj storiti. Najbolj optimalna je zamenjava kritine in celotne strehe. Kako pa je z rešitvami, pri katerih ne razkrivamo strehe in nameščamo le izolacijo in druge potrebne sloje? Če imamo na strehi sekundarno kritino, seveda ni težav. Kaj pa takrat, ko je ni?
Vsi postopki so lepo opisani in narisani v našem prospektu Izolacija podstrešij (www.knaufinsulation.si). Obstajajo rešitve »od spodaj« in »od zgoraj«. Za vse primere. Naj poudarim zelo dobro rešitev pri zamenjavi kritine. Termotop je najboljša rešitev izolacije strehe pri sanaciji. Toplotno izolativen, zelo dobro toplotno stabilen, paroprepusten in negorljiv izdelek Termotop ima v našem programu za sanacije streh ključno vlogo. To so izolacijske plošče visoke gostote iz kamene volne, ki so namenjene vgradnji v poševne strehe, in sicer neposredno na zunanjo stran špirovcev. Polagamo jih neposredno na ostrešje brez kakršne koli lesene pod konstrukcije in tako predstavljajo podlago za primarno strešno kritino. Splošne prednosti plošč Termotop so toplotna izolativnost, toplotna stabilnost, visoka požarna odpornost, visoka tlačna trdnost, zvočna izolativnost in odpornost proti mikroorganizmom.
Drugi primer: imamo na primer izolirano podstrešje, vendar smo ga izolirali pred dvajsetimi leti, mansarda je hladna ... Kako se lotiti take sanacije? Popolno ali pa lahko ostane stara izolacija?
Glede obstoječih materialov je najprej treba določiti njihovo stanje. To težko naredimo pred posegom v ostrešje. Vedno se potem še kaj pokaže. Vsekakor bodimo pripravljeni na popolno zamenjavo. Če smo v kakršnem koli dvomu, je material bolje zamenjati in sestavo narediti res dobro in pravilno. Pozneje je vse skupaj skoraj nemogoče popraviti. Še posebno ne smemo pozabiti, da so bile folije pred 30 in več leti neustrezne. Izolacijski materiali so lahko še uporabni, če so bili pravilno vgrajeni, vsekakor pa jih je občutno premalo. Izolacija je v celotni zgodbi relativno poceni, zato se z njeno kvaliteto in kvantiteto ob posegu nikakor ne splača varčevati.
Lahko za konec še enkrat naštejemo vse sloje optimalno sestavljene izolirane strehe nad mansardo?
Seveda. Notranja obloga, parna ovira ali zapora (LDS 2silk, LDS 100), mineralna volna nizke toplotne prevodnosti (Unifit) ali kot možnost Termotop, sekundarna kritina (folija LD S0,04), kanal za zračenje in kritina. Naj vas pozimi ne zebe in naj vam poleti ne bo vroče.
