Različna tla
Posamezni tipi tal imajo svoje dobre in slabe lastnosti, od rastlin in njihove sposobnosti prilagajanja pa je odvisno, kako se bodo odzvale in kako uspešne bodo. Pri načrtnem sajenju določenih vrst rastlin je zelo pomembno, kakšna so tla, saj ta vplivajo na njihovo trdoživost in življenjsko dobo. Večina rastlin ni posebno izbirčna glede tal, posamezne med njimi pa imajo posebne zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da lahko upamo na njihovo uspešno rast. Nekaterim ustrezajo tudi ekstremne razmere, kakršne so v močvirju, na zasoljenih tleh ali v visokogorskem skalovju, nanje pa so se prilagodile v tej meri, da so postale izbirčne in sploh ne bi uspevale na drugačnem rastišču.
Njihova prilagodljivost se je kovala v dolgem obdobju razvoja in skozi sito boja za preživetje so se uspeli obdržati samo najboljši primerki. Domači dejavniki rasti jim skorajda ne morejo do živega, problem pa je, ko se srečajo z novimi. Tudi na vrtu imamo nekaj rastlin, ki zahtevajo specifične rastne pogoje, najbolj znane so ameriške borovnice, rododendroni, azaleje in še nekatere druge.
Mehanične in fizikalne lastnosti tal
Lahka in prepustna tla so bolj topla in suha, njihova zračnost pa omogoča bogato razraščanje koreninskega sistema in močno zasidranje. Seveda tla ne smejo biti presuha oziroma jih moramo, posebno v obdobju suhega vremena, vsakodnevno zalivati, saj bo v nasprotnem primeru rast posajenih rastlin slabša. Drevesa so občutljiva samo prva leta po sajenju, čez čas pa se njihov koreninski sistem tako razvije in razprede po rastišču, da mu niti največja suša ne more do živega. Poleg tega so rastline izjemno dobro prilagojene tudi na največje vremenske ekstreme, na katere se odzovejo tako, da se enostavno potuhnejo, podobno kot v času zimskega mirovanja, in tako počakajo na boljše čase.
V nasprotju z lahkimi tlemi so težja tla hladnejša in bogatejša s humusom, zato ima koreninski sistem posajenih rastlin na voljo več hranil. Teh ne dodajamo v tolikšni meri kot v lažjih tleh, kjer je treba gojene rastline večkrat in po malem gnojiti, saj se zaradi lažjega rastišča gnojila hitreje izpirajo in postanejo nedosegljiva tudi tistim z globokimi koreninami. Zaradi dobrih rastnih razmer in temu posledične bujne rasti v dobrih vrtnih tleh pa so rastline občutljivejše za glivične bolezni, saj so celične stene tanjše in je zato vdor škodljivih gliv lažji.
Zrak v tleh
Kisik v zraku je pomemben za dihanje rastlin, ki ga sprejemajo pri procesu dihanja. Tega imajo na voljo v zadostnih količinah, do pomanjkanja v tleh pa lahko pride zaradi velike vlažnosti in zbitosti. V tem primeru nastanejo motnje pri delovanju koreninskega sistema, ki se kažejo na listju v obliki nekroz (rjavenje). V takšnih rastnih razmerah se ustvarijo ugodne razmere za razmnoževanje gnilobnih organizmov, ki se lotijo oslabljenega koreninskega sistema in povzročijo njegovo postopno propadanje, zmanjša pa se tudi prisotnost koristnih mikroorganizmov, ki ustvarjajo pogoje za sprejemanje hranil. Teh je v takšnih tleh sicer zadosti, vendar jih rastline ne morejo sprejemati, kar jih še dodatno slabi.
Ob sajenju rastlin na vrtu se bodo te morale prilagoditi rastnim pogojem danega okolja, rastišče pa jim najboljše pripravimo z dodajanjem gnojil, gramoza in drugih dodatkov ter ga izboljšamo, da bodo pogoji za njihovo rast kar najboljši.
