Vzgojite lasten paradižnik in zelišča
Trdo delo, ki ste ga vložili v vzgojo lastnega paradižnika in zelišč, bo iz vašega spomina izpuhtelo tisti hip, ko jih boste zaužili. Da bo užitek trajal dlje, iz paradižnika in bazilike naredite pesto ali pa lastno paradižnikovo omako, in ju zamrznite.
S kompostom do boljše prsti
Slastni plodovi bodo zrasli v zračni in s hranili polni zemlji. Več organskih stvari vsebuje prst, boljši bodo rezultati. V ta namen lahko uporabite listje, pokošeno travo, vrtne odpadke in gnojilo, denimo kravjake. Če vse te odpadke kompostirate, toliko bolje, saj boste dobili močno in zelo učinkovito gnojilo. Preden se lotite pognojitve zemlje, je priporočljivo, da jo daste v analizo oziroma da zemljo, v katero boste zasadili povrtnine, kupite v vrtnarskem centru.
Naredite načrt
Preden se zapodite v vrtnarski center, naredite načrt. Nanj zapišite, kaj, kam in kdaj bi radi oziroma morate posaditi določeno rastlino. Poučite se o tem, koliko prostora morate pustiti med posameznimi rastlinami, da se bodo te lahko uspešno razvijale. Vrt obiščite ob različnih urah. Zabeležite si najbolj sončne in najbolj senčne lege. Na slednje zasadite solato in korenje.
Prostor za cvetlice
Pustite nekaj prostora za cvetlice. Pogled nanje bo namreč nahranil vaše oči in dušo. Nekatere izmed rož so tudi užitne, obstajajo pa tudi takšne, ki odganjajo vrtne škodljivce.
Spoprijateljite se s pikapolonicami in uporabljajte insekticidno milo
Niso vsi majhni hrošči tako koristni kot pikapolonice. Nekateri so celo zelo škodljivi za rastline. Pikapolonice pa naravnost obožujejo listne uši. Naravi prijazen listni insekticid je tudi mešanica vode, rastlinskega olja in kuhinjskega mila.
Bodite pozorni na vsiljivce in škodljivce
Zelišča posadite v posebne posode ali v (odmaknjene) dele vrta in jim omogočite, da se bujno razrastejo, ne da bi pri tem onemogočili rast drugim povrtninam. Če se vam zdi, da je z rastlino nekaj narobe, jo dobro preglejte. Morda jo je napadel kak škodljivec. Ob vsem tem pa se zavedajte, da poleg vas živijo tudi živali. In da si znajo tudi te kaj vzeti z vašega vrta.
Kolobarjenje
Večina vrtnarjev prisega na kolobarjenje. Fižol zemljo obogati z dušikom, ki ga je pred tem iz nje posrkal paradižnik.
Dvignite gredice, potke pa tlakujte s kamni
Ob dvignjenih gredicah bo vaš hrbet veliko manj trpel, pa tudi korenine rastlin bodo manj poteptane. Potko tlakujte s kamni in se izognite nenehnemu čiščenju blata s škornjev.
Zalivanje
Kupite zbiralnik deževnice in vrt zalivajte z meteorno vodo. Če boste vrt zalivali s cevjo, vodnega curka nikoli ne usmerite nad rastlino. Včasih je to sicer dobro, saj boste tako odgnali vrtne škodljivce, a s tem tvegate, da boste rastlino okužili s plesnijo in rjo. Za čim boljši rezultati vrt zalivajte zjutraj.
