Temperaturna nihanja v prostoru ne smejo preseči od 3 do 5 stopinj Celzija. Z vzdrževanjem primerne temperature prostora namreč zmanjšujemo možnost oksidacije (kisanja) vina in obenem zagotavljamo, da bo vino zadržalo bistrost, svežino in cvetlico.

Vinska klet mora biti temna, zračna in čista

claremont_ca_2.jpg

Vinska klet mora biti temna, zračna in čista. V njej ne sme prihajati do vibracij, vlaga pa mora biti od 60- do 70-odstotna. Veliko vinskih puristov je prepričanih, da je za hrambo vina primerna edino podzemna klet, s čimer pa se ne strinjajo sodobni vinski entuziasti. Ti namreč menijo, da je za staranje vin pomemben predvsem prostor s kontrolirano in čim bolj stalno temperaturo. Podzemni objekti so za hrambo vin primernejši, saj je v njih veliko lažje vzdrževati konstantno temperaturo. Nikar pa ne izberite lokacije v bližini peči ali ogrevalnega sistema.

Če živite v stanovanjih, pa kupite prenosne vinske kleti ali hladilnike za vino. Ne glede na to, za katero vrsto hrambe se boste odločili, bistveno je, da v prostoru vzdržujete (ustrezno) konstantno temperaturo.

narcool_cave_55_wine_cooler_drawer_002.jpg

Sam svoj mojster

Če nameravate vinsko klet narediti sami, pred samo izvedbo povprašajte za nasvet še v bližnjih vinotekah ali pri vinogradnikih. Stene in strop dobro izolirajte, da v kletnem prostoru zagotovite ustrezno temperaturo in vlago. Glede tal si strokovnjaki niso edini – nekateri menijo, da je najbolje, če so ta preprosto iz zemlje, drugi pa zagovarjajo prekritost z opeko, ploščicami ali kamnom. Vrata kleti morajo dobro tesniti in biti odporna proti vsem vremenskim pojavom. Za vinske police je najprimernejši trden tropski les, na primer mahagonij ali sekvoja, ker je močan in odporen proti vlagi. Breza, češnja ali hrast niso priporočljivi, saj obstaja nevarnost, da se bo na njih, če jih pred tem ne boste dobro zaščitili, razvila plesen ali pa bodo police začele gniti.