Gnojenje
Dodajanje hranil je pomembno za gosto in zdravo rast travne ruše. V gnojilnih mešanicah so najpomembnejši dušik, fosfor in kalij, poleg teh pa so lahko prisotni še drugi elementi, ki jih rastline potrebujejo v manjših količinah. V prvem obdobju rasti potrebuje travna ruša največ dušika in fosforja, proti koncu poletja pa pride na vrsto kalij, ki travno rušo zgosti. Seveda z gnojenjem ne smemo pretiravati, pač pa se moramo držati priloženih navodil, ki so odtisnjena na embalaži. Gnojimo zgodaj spomladi pred dežjem, takrat nekoliko obilneje, kasneje pa do junija dognojujemo v manjših količinah vsaj še dvakrat po košnji.
Košnja
S košnjo bo trata gosta in lepa, pa tudi prijetna za hojo. V spomladanskem času so razmere za rast trate najboljše, zato bomo več kosili, poleti pa sploh ne oziroma po potrebi, dobro pa je, da je takrat kosilnica, če ta to omogoča, nastavljena nekoliko višje. Kosimo, ko je trata dovolj osušena, da ne tlačimo rastišča, višina odkosa pa naj ne bi presegla tretjine listne mase. Če je ta večji, trata izgubi veliko listne površine, ki jo skuša kar najhitreje nadomestiti, pri tem pa porabi veliko energije, to pa jo izčrpava in slabša njeno kakovost. Tudi pod drevjem, v senci in drugje, kjer razmere za njeno rast niso najboljše, bomo kosili manj pogosto. Novo trato bomo kosili sprva nekoliko višje in šele, ko bo ta dosegla 7 cm, nato pa bomo višino postopoma nižali. Redna košnja je zelo pomembna tako za trpežnost trate kot za pojavljanje plevelnih rastlin, ki imajo ob takšnem ravnanju slabše pogoje za rast. Seveda je treba ves odkos odstraniti, kar bo naredila že naša kosilnica s košem ali pa to naredimo ročno z grabljami.
Zalivanje trate
Da bo trata ostala zelena tudi v poletnem času, ko je manj padavin, je treba poskrbeti za redno in pravilno zalivanje. Pogosto škropljenje trate ne učinkuje dobro na njeno kakovost, saj razvije glavnino korenin blizu površine, kar zmanjšuje njeno odpornost proti suši. Veliko bolje je, če trato zalivamo redkeje in takrat močno, da voda dobro prepoji tla vse do globine 15 cm. Seveda je treba vedeti, koliko časa sploh moramo zalivati, da bo trata dobro oskrbljena z vodo, to pa lahko ugotovimo tako, da izkopljemo jamico in preverimo stanje ter zabeležimo potreben čas, kar nam bo v pomoč pri kasnejšem zalivanju. Pri takšnem načinu tudi v času dopustov, ko nas ne bo doma, ne bo utrpela večje škode. Pogostost zalivanja je seveda odvisna tudi od vrste tal, saj bomo na peščenih tleh z zalivanjem bolj, na težjih pa manj zaposleni.
Odstranjevanje plevela in mahu
Tudi na skrbno pripravljenem terenu in ob optimalni oskrbi lahko nastanejo težave s pojavljanjem plevelnih rastlin in mahu. Mnogi pleveli lahko preživijo tudi ob pogosti in nizki košnji, zato jih moramo odstranjevati ročno ali s herbicidi, še preden se močneje razmnožijo in prizadenejo travno rušo. Tudi pojav mahu je nezaželen, najpogosteje pa se naseli tam, kjer so manj ugodni pogoji za rast trav zaradi zbitega rastišča, slabe odcednosti po dežju in zalivanju, nizke košnje, sence in neustreznega pH tal (kisla tla). Mah lahko sicer hitro in uspešno odstranimo z zeleno galico in drugimi pripravki, vendar s tem ne bodo odpravljeni vzroki za njegovo pojavljanje in bo ukrep le kratkotrajen.
S trato bomo imeli skrb, pa tudi veselje, če bo takšna, kot smo jo načrtovali. Mnogi se odločajo za trato misleč, da je z njo najmanj dela, pa ni tako. Potrebno je veliko truda in znanja, saj se vsaka površnost odrazi na njenem videzu.
