Ne glede na to, da s sončno elektrarno prispevamo k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida in postanemo energetsko precej bolj neodvisni, se za drago naložbo zagotovo ne bomo odločili, če nam bo že vnaprej zagotavljala izgubo. Pred odločitvijo je treba poznati vse pasti, v katere se lahko zaradi neznanja ujamemo.
Kot pravi mag. Robert Ortorepec, predsednik nadzornega sveta družbe Sol Navitas in podpredsednik Združenja slovenske fotovoltaične industrije, lahko od kredibilnega ponudnika pričakujemo, da nam bo odkrito povedal, ko se nam zaradi neugodne lege ali kakšnih drugih vzrokov izračun ne bo izšel in torej naša naložba ne bo donosna.
Kakšno nazivno moč ima sončna elektrarna?
Če želimo izračunati donosnost naše naložbe, moramo najprej vedeti, kakšno nazivno moč ima sončna elektrarna, ki jo nameravamo kupiti, in kakšna bo proizvodnja električne energije na kW inštalirane moči. Pri tem ni odveč opozorilo, da je proizvodnja odvisna od usmerjenosti in naklona modulov, kraja, kjer je elektrarna postavljena, morebitnih ovir, ki bi lahko metale senco na module, pravilnega projektiranja in izvedbe ter kakovosti vgrajenih materialov. Poznati moramo ceno zagotovljenega odkupa proizvedene električne energije, ki pa je odvisna od tega, ali je elektrarna postavljena na stavbi ali na tleh, kako velika je elektrarna in kdaj je bila priklopljena na omrežje. Za izračun donosnosti potrebujemo še ceno investicije, stroške zavarovanja in vzdrževanja, način financiranja in višino obrestne mere za posojilo, če seveda nimamo na voljo dovolj lastnega denarja.
S spremembo uredbe o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, sončne elektrarne delimo na tiste, ki so postavljene na stavbah, in na vse ostale. To je pomembno zato, ker imajo elektrarne, ki so postavljene na stavbah, višjo odkupno ceno proizvedene električne energije. Še bolj pomembno je, da lahko za fotovoltaično napravo, ki ni postavljena na stavbi, Agencija za energijo izda odločbo o dodelitvi podpore največ do skupnega obsega nazivne električne moči ter proizvodnih naprav 5 MW na leto.
Za en kilovat sedem kvadratnih metrov strehe z naklonom
Kot je pojasnil Robert Ortorepec na dnevih odprtih vrat družbe Sol Navitas, ki so bili pred dnevi na Celjskem sejmišču, je pri izbiri velikosti oziroma nazivne moči sončne elektrarne treba upoštevati, kakšno streho imamo. Za 1 kW potrebujemo približno sedem kvadratnih metrov strehe z naklonom med 10 in 45 stopinj ali pa 15 kvadratnih metrov ravne strehe. »Prav tako moramo vedeti, kako na proizvodnjo vplivata orientacija in naklon. Optimalna orientacija (azimut) je usmerjenost neposredno na jug, optimalni naklon za območje Slovenije pa je med 33 in 35 stopinj. Naklon lahko popravimo s podkonstrukcijo, s katero denimo na ravnih strehah postavimo module pod kotom 30 stopinj. V praksi se pogosto dogaja, še posebno pri elektrarnah na strehah, da ne moremo doseči optimalne orientacije in optimalnega naklona. To žal pomeni, da bo naša letna proizvodnja manjša. Seveda se nam takoj pojavi vprašanje, za koliko bo manjša. Vsak dober inštalater ima programe, v katere se vpišejo lokacija, azimut in naklon elektrarne, uporabljeni moduli in razsmerniki. Na osnovi teh podatkov lahko dokaj natančno izračuna letno proizvodnjo, zato svetujem, da poleg ponudbe zahtevate tudi izračun,« pravi Ortorepec.
In kakšen je vpliv lokacije na proizvodnjo? Desetletno povprečje globalnega sončnega obsevanja na površino pod optimalnim naklonom (ta v Sloveniji znaša med 33 in 35 stopinj), usmerjeno naravnost na jug, za Slovenijo v povprečju znaša 1350 kWh/m2. Najvišje je na Obali ter v neposrednem zaledju in znaša do 1415 kWh/m2, najnižje pa znaša 1300 kWh/m2. Med najbolj in najmanj osončenimi kraji v Sloveniji je 9 odstotkov razlike. Obala povprečje presega za 5 odstotkov, če ne upoštevamo manjšega osončenja, ki ga povzročajo sence hribov.
Optimalna lega je smer jug
O optimalni legi govorimo, kadar imamo smer jug, naklon od 33 do 35 stopinj in nobene ovire, ki bi senčila elektrarno. Če torej dosežemo optimalno lego in če imamo ob tem še zelo kakovostne module in razsmernike, znaša razmerje med zgornjim sončnim obsevanjem in številom letno proizvedenih kilovatnih ur električne energije na 1 kW inštalirane moči 75 odstotkov. V najboljših primerih se lahko približa 80 odstotkom. To skratka pomeni, da lahko v Sloveniji sončna elektrarna, ki ima moč 1 kW in ima optimalno lego, proizvede okoli 1050 kWh na leto. Največja možna letna proizvodnja pri nas znaša 1100 kWh/KW.
Kot je znano, na proizvodnjo električne energije zelo slabo vpliva senčenje. Ortorepec pojasnjuje, da gre pri senčenju za tako imenovani učinek cevi. Če jo stisnemo le na enem mestu, bomo s tem ustavili pretok po celotni cevi. Vsak dober proizvajalec mora kupcu v projektu izdelati natančno analizo senčenja za celotno streho ali zemljišče, kjer bo stala elektrarna. Pri tem si lahko tudi sami pomagamo, če poznamo pravilo, da je dobra lokacija za sončno elektrarno tam, kjer 21. decembra, ko je sonce najnižje na obzorju, med 10. in 15. uro ni sence.
Verjetno ni odveč opozorilo, da je treba biti še posebno pazljiv pri nakupu modulov, ki so najdražji del sončne elektrarne, saj predstavljajo kar polovico celotne vrednosti. Trenutno je na svetu več sto proizvajalcev, zato je odločitev, koga izbrati, precej težka. Kakovostni proizvajalci zagotavljajo deset let garancije na izdelek, poleg tega pa še garancijo, da bo model po 25 letih še vedno deloval z 80-odstotno močjo.
Poleg cene je zelo pomembna kakovost
Čeprav je cena po navadi eden izmed pomembnih kriterijev, ko se odločamo za ponudnika, moramo pri sončnih elektrarnah upoštevati tudi kakovost. Če vzamemo denimo 49,9 kW elektrarno, se cena postavitve na ključ z evropskimi kakovostnimi moduli (Siliken, REC, Bisol ...) trenutno giblje med 88.000 in 95.000 evrov. Na ceno najbolj vpliva modul, na drugem mestu pa tip strehe in kritine, od česar je odvisna nosilna konstrukcija. Cena 49,9 kW elektrarne s kvalitetnimi in zanesljivimi kitajskimi moduli (Trina, Suntech, Yingli) znaša od 83.000 do 90.000 evrov. Če bi vgradili kitajske module manj znanih proizvajalcev, katerih kakovost je precej vprašljiva, bi bila cena okoli 80.000 evrov. Cena delovne sile pri proizvodnji modulov namreč znaša okoli pet odstotkov, zato je tako nizko ceno mogoče doseči samo s slabšimi materiali.
Pomembno je vedeti, da bo imel tisti, ki se bo odločil za slabše module, težave pri financiranju. Veliko bank ima namreč »bele liste« modulov, za katere dajo posojila. Cenenih kitajskih modulov na teh listah ni. Na ceno pa seveda vpliva tudi nosilna konstrukcija. Najcenejša je pri montaži na ravno streho, ki je pokrita s folijo sika ali podobnim materialom. Z izbiro napačne, cenejše nosilne konstrukcije si lahko nakopljemo velike težave. Uničimo lahko toplotno izolacijo in nepropustnost strehe. Še posebno je treba biti pozoren na to, kako ponudnik razume ponudbo na ključ.
Ponudba na ključ mora pomeniti, da investitor nima nobenih dodatnih stroškov z izjemo priklopa. Tega mora plačati elektrodistribuciji ob priklopu sončne elektrarne. Ponudba na ključ običajno ne vsebuje dograditve strelovoda in morebitne izgradnje novega voda do transformatorja, ker je šele po prejetju soglasja za priklop znano, ali bo nov vod sploh potreben. Prav tako je pri ponudbi na ključ urejanje celotne dokumentacije do podpisa pogodbe z Borzenom o prodaji električne energije obveznost izvajalca! Pri tem je treba biti še posebno previden, saj je pridobivanje potrebne dokumentacije dolgotrajen in zapleten postopek, ki se povrhu vsega še pogosto spreminja. Če izvajalec nima potrebnega znanja in izkušenj na tem področju, se lahko zgodi, da do dogovorjenega datume ne bo zbral celotne dokumentacije. To lahko investitorju povzroči veliko težavo. Zaradi zamude bo 15 let dobival nižjo odkupno ceno! Da bi se izognili temu, je vsekakor pametno pravočasno preveriti, koliko sončnih elektrarn je ponudnik uspešno in pravočasno zgradil.
