Tokrat bomo opisali primer toplozračnega kamina s šamotno pozidavo. Res je lažje postaviti kamin v novogradnji, ko to lahko že vnaprej načrtujemo. Toda zmotno je prepričanje, da se »pozneje« ne da nič več storiti. V Pečarstvu Golob zatrjujejo: »Vse se da!« Le pristop in izvedba morata biti strokovno primerna. Lokacijo za postavitev kamina v izbranem prostoru najprej odločilno definirajo dimnik, dovod svežega zraka in nosilnost podlage (tal), kjer bo kamin stal. »Pečarji imamo raje zidane šamotne dimnike, toda tudi s primerno izoliranimi nerjavečimi montažnimi dimnimi cevmi, ki so lažje od zidanih, lahko dosežemo zadovoljive rešitve, kjer koli v prostoru, če je le dovolj višine za ustrezen dimnik. To je za potrebno vleko vsaj tri metre in pol,« opozarja Ludvik Golob.
Dovod svežega zraka v kurišče
Še bolj težaven od dimnika zna biti dovod svežega zraka v kurišče. Dovod svežega zraka mora biti izveden nižje ali vsaj v višini kurišča. V takih primerih je najlažje, če lahko kamin stoji ob zunanji steni, kar ne zahteva veliko posegov za dovod svežega zraka, čeprav je mogoče danes razpeljave prezračevalnih cevi zakriti na več načinov, ki so ne nazadnje lahko celo dekorativni. Morajo pa biti te cevi primerno izolirane, da ne pride do toplotnih mostov in posledično do kondenzacije. Tretji pomemben element je podlaga, na kateri stoji kamin, saj mora ta biti ustrezna statični obremenitvi kamina, kar zna biti še posebno problematično ob že vgrajenem talnem ogrevanju. V Pečarstvu Golob to zagato rešujejo z vgrajevanjem posebnih sider in nosilnih pilotov, da pozneje nosilna podlaga in talne obloge ne pokajo.
Ta pripravljalna dela so odvisna tudi od izbire vrste kamina. Sodobni kamini so se razvili iz kmečke peči. Te so spet priljubljene v dovolj velikih prostorih. Vendar so prevelika škatlasta kurišča tudi zaradi porabe drv danes zamenjale mnogo bolj raznovrstne oblike manjših ali večjih kaminov, ki so v prostoru lahko dominantni ali komaj opazni. Osnova toplozračne peči je kovinski vložek s kuriščem in steklenimi vrati, obzidava pa je lahko zelo pestra.
Izbira primerne velikosti in od tega odvisne ogrevalne moči kurišča je odvisna od velikosti prostora, ki ga želimo ogrevati. Pri tem nas ne sme voditi zgolj videz kamina, temveč njegov optimalni izkoristek. Čim manjše (vendar primerno veliko seveda) je kurišče, tem bolj optimalno je izgorevanje drv (vendar spet ustrezno suhih drv, ki ne vsebujejo več kot 15 odstotkov vlage), manj pepela ostane in manj so sajaste stene v njem in steklo na vratih.
Upoštevajte nasvete pečarskih strokovnjakov
Značilnost sodobnih kurišč, izdelanih iz kakovostnih materialov, je namreč med drugim tudi ta, da se z intenzivnim izgorevanjem drv (dovolj visoka temperatura) sama očistijo ostankov saj, ki se sicer ob preskromnem tlenju drv oprimejo sten kurišča in stekla na vratih. Optimalno izkoriščena prevelika kurišča ne dovoljujejo zadrževanja v njihovi neposredni bližini, s skromnejšim kurjenjem ne dosežemo optimalnih učinkov, ostaja več pepela in kurišče je tudi bolj umazano. Tako pompozna velikost izgubi ves čar. Torej pri izbiri kurišča upoštevajte nasvete pečarskih strokovnjakov, ki gradijo na izkušnjah.
