Ob tem skrbijo tudi številne poškodbe, ki pogosto niso niti popisane. Tako je po statistiki še okoli 100 ranjenih na enega mrtvega, kar bi pomenilo kar okoli 2000 poškodb pri delu v gozdu v minulem letu. Število, ki več kot opozarja in zahteva ukrepanje.

Zavod za gozdove Slovenije (http://www.zgs.gov.si) vsako leto organizira več kot 100 različnih tečajev varnega dela v gozdu z motornimi žagami in drugimi stroji, enako bo tudi letos. Ob vsem tem pa vedno znova poudarjajo, kako pomembni so znanje, popolna varnostna oprema in spoštovanje vseh zakonitosti. Kajti če nekdo dela v gozdu brez čelade, mu bo prej ali slej padla veja na glavo. Na Dolenjskem so lani pokopali fanta, ki je bil znan po tem, da je sekal v kratkih hlačah in coklah ter se je potem užagal v nogo in izkrvavel. Že če vam drevo samo stisne nogo in ste sami v gozdu ter celo nimate pri sebi telefona ali ni signala, se lahko podhladite in pride do težjih posledic. Skratka, dela v gozdu se je treba lotiti trezno, z dobro opremo, tako z orodjem in stroji kot tudi z varnostno opremo, prav tako pa ne pozabite na usposabljanja, ki jih vsako leto po območnih enotah organizira Zavod za gozdove Slovenije.

stihl_268_1.jpg

Varnostna oprema od A do Ž

Tokrat smo podrobneje pogledali varnostno opremo in ponudbo, tudi glede na različne cenovne razrede. Opremo nam je v trgovini in na servisu MZ Agromarket v Trzinu (Stihl, Viking ...) predstavil serviser Miha Perpar. Pojdimo po vrsti. Čelade. Gozdarske čelade predstavljajo veliko zaščito pred udarcem, hkrati pa imajo integrirano zaščito obraza in sluha. Mrežica na obrazu je nujna, to pa zaradi žaganja in tudi različnega drugega drobirja, deloma lahko uporabnika zaščiti tudi ob povratnem udarcu. Če vam bo deblo padlo na glavo, vas čelada seveda ne bo rešila, dejstvo pa je, da je največ nesreč v gozdu zaradi padajočih vej, in to tudi smrtnih. Tako da sekač brez čelade nima v gozdu kaj početi.

Nekaj podobnega lahko vidimo pri planincih, ki so nekdaj hodili samo v kapah, danes pa jih ima večina že čelado. Kakovost čelad se med seboj razlikuje in Stihl ponuja zares kvalitetno čelado advance (trša plastika, zelo kvalitetno dušenje zvoka, fine nastavitve, kvalitetni preklopi ....) za ceno 196,92 evra, povsem solidna čelada profi stane 45,76 evra, tretji tip pa je aero za ceno 40,30 evra. Zanimivo je, da večina gozdarskih čelad nima podbradnega traku, razen čelade za nego dreves. Delavske čelade za delo v gozdu niso primerne. Skratka, kot smo zapisali: nikoli v gozd brez gozdarske čelade.

stihl_268_2.jpg

Zaščitna oblačila in čevlji

Preselimo se h gozdarskim oblačilom z zaščito pred rezi, ki imajo vtkana posebna vlakna, ki v primeru vreza ustavijo verigo motorne žage in zobje ne prodrejo do kože. Profesionalcem so namenjene hlače advance, ki so za 20 odstotkov lažje od drugih, najbolj priljubljene pa so hlače z naramnicami, ki stanejo 211,46 evra, le s pasom pa je njihova cena 199 evrov. Cenejše hlače za občasne uporabnike so econom+ in stanejo okoli 90 evrov. Zaščitne jakne uporabnika ščitijo le pred manjšimi udarci in vremenskimi nevšečnostmi, njihova temeljna vloga pa je tudi ta, da so na daleč vidni. Cena jopiča advance je 112,62 evra, economy pa stane 48 evrov.

Morda ima kdo pomisleke ob uporabi zaščitnih hlač, ampak dejstvo je, da te hlače morajo biti povsem enak standard, kot je čelada, ker pa so bistveno lažje, kot so bile v preteklosti, nas pri delu ne ovirajo. Samo kot primer naj navedem našega strokovnega sodelavca Francija Zupančiča, ki praktično vsa dela, tudi doma na kmetiji, opravlja v protivreznih hlačah, kajti tudi na kmetiji je veliko del, pri katerih ti lahko take hlače pridejo prav. Sečnja brez te opreme je neumnost, v primeru nesreče pa se vam lahko zaplete tudi pri uveljavitvi zavarovalne odškodnine, kar je sicer najmanj, pa vendar. Protivrezne hlače so danes tako lahke in cenovno dostopne, da ni razloga, da jih ne bi imeli vsi delavci v gozdu.

Tretji pripomoček so čevlji. Še pred leti so bili zelo priljubljeni škornji, danes pa gozdni delavci praviloma prisegajo na gojzarje z zaščito pred vrezi. Material, tudi usnje, je kvalitetnejši in nogo ščiti tudi pred vlago, predvsem pa je korak, kar je temelj pri delu z žago, bistveno boljši in bolj trden v gojzarju. Vložek za zaščito varuje celotni sprednji del noge, v preteklosti pa so imeli škornji še jeklene kapice, ki so ščitili prste. Te so zamenjale kakovostne plastične kapice, kajti jeklene se po morebitnem udarcu in deformaciji niso vrnile v prvotni položaj in so prsti ostali ukleščeni. Največje povpraševanje je po gojzarjih iz kakovostnega govejega usnja ranger, ki stanejo 188,30 evra (kakovostni gojzarji brez protivrezne zaščite dosegajo podobno ceno), gumijasti škornji veljajo 197,81 evra (special), navadni pa 65,72 evra. Po naših izkušnjah priporočamo gojzarje.

stihl_268_3.jpg

Rokavice in klini

Zelo zanimivo področje so rokavice. Zanimivo zato, ker protivrezne rokavice v glavnem ne gredo v promet, razlog pa je ta, da so predebele in nekoliko ovirajo delo sekača. Zato pa v specializiranih trgovinah dobite kakovostne gozdarske rokavice, ki vas bodo grele in hkrati ščitile roke tako pred tresljaji kot tudi pred vsemi drugimi poškodbami. Cene se gibljejo od 14 (carver) do 42 evrov (advance, nepremočljive).

Pri delu v gozdu so nepogrešljivi in nujni še različni pripomočki. Gozdarski pas in torbica s prvo pomočjo je enostavno stvar, ki vsakemu uporabniku omogoča, da ima vse potrebno pri rokah, poleg tega, da morate prvo pomoč imeti vedno pri sebi, saj vam lahko že kompresijski povoj ob urezu ali poškodbi reši življenje. Torbica stane 25,48 evra (prva pomoč ni vključena), prav tako pa za hitro delo in kakovostno krojenje gozdnih asortimentov potrebujete tudi avtomatski gozdarski meter, ki stane 52,78 evra, in nekatere druge pripomočke.

Spet zelo zanimivo področje so klini za podiranje dreves. Pripomoček, brez katerega si izkušen gozdni sekač ne zna predstavljati podiranja. Ko ob poseku drevesa naredite zasek in potem ščetino, je v rez podžagovanja treba zabiti kline (»kajle«) in na tak način sprožiti padec debla. Plastični klini imajo boljši oprijem, aluminijasti zdržijo dalj, v bistvu pa posebno velike razlike ni, cena je 18,26 evra za aluminijaste (večje), plastični pa stanejo 16,28 evra. V gozdu pri podiranju potrebujete minimalno dva, praviloma pa se zabijejo trije klini. In potem seveda pri tem potrebujete tudi sekiro, priporočamo pa cepilno, ki jo lahko uporabite tudi kot kladivo.

Les postaja vse bolj zanimiv za ogrevanje in posledično se v gozd odpravlja vse več lastnikov gozdov. Ampak naj za vas ne postane to najdražje ogrevanje, kajti že samo poškodba pri delu v gozdu lahko marsikaj spremeni. Zato, kot smo zapisali: pamet v glavo in dobro žago v roke, pa na usposabljanje in zaščitno opremo ne pozabite.