Kakšen je vaš življenjski slog? Živite v stanovanju ali hiši? Na podeželju ali v mestu? Ste fizično dejavni ali bolj lenobni? Zakaj si sploh želite imeti psa – kot družabnika pri rekreaciji, tekmovalca v agilityju, bodočega terapevtskega psa ali umirjenega družabnika? Ste alergični na pse? Koliko časa ste pripravljeni posvetiti česanju in negi dlake? Ste obsedeni s čistočo in vas skrbijo odpadle pasje dlake na pohištvu in oblačilih? Pri odločanju za psa si zastavite vsa ta vprašanja in temeljito premislite, kakšni so vaši odgovori nanje.
Katere pasme so najprimernejše za otroke?
Pasme, ki jih strokovnjaki najpogosteje priporočajo družinam z majhnimi otroki, so labradorec, zlati prinašalec, beagle in škotski ovčar. Vendar pa je izbiranje psa zgolj po pasmi podobno, kot če bi varuško izbirali po barvi las. Vsak pes je namreč – tako kot varuška – individualen. Pasma ni nič bolj univerzalen pokazatelj primernega psa za vašo družino, kot je barva las za izbiro varuške.
Če vas kakšna pasma še posebej zanima, o njej raziskujte. Zakaj so to pasmo ljudje sploh razvili? Ali imate dovolj časa, da bi se posvečali nemškemu ovčarju, ki so ga vzgojili tako, da je cele dneve delal s svojim skrbnikom? Lahko borderskemu ovčarju ponudite čredo ovac, na katero bo pazil, ali pa ga zaposlite kako drugače, na primer z agilityjem? Kaj če začne avstralski govedar ščipati vaše otroke v stopala, da bi jih zgnal v ''čredo''?
Verjetno res obstaja kakšen izjemno družaben čovčov, ki vzljubi vsakega, ki ga sreča, ali pa len in umirjen terier Jack Russell – vendar pa so to izjeme. Pogovorite se z vzreditelji pasme, da boste ugotovili, kako tej pasmi ustreza vaš življenjski slog. Pri tem si lahko pomagate z zgornjimi vprašanji in vašimi odgovori nanje. Namesto da bi razmišljali o najboljši pasmi pss za otroke, raje razmišljajte o najprimernejših lastnostih pasjega prijatelja.
Kako zanesljiv je pes, ko je skupaj z otroki?
Najpomembnejši pokazatelj zanesljivosti psa, ko gre za odnos do majhnih otrok, je njegova zgodovina oziroma socializacija. Mladički, ki so jih dobro vzgojili in navadili na otroke, po navadi zrastejo v pse, ki so v bližini otrok zanesljivejši. Hkratno vzgajanje dojenčka in pasjega mladička je sicer izjemno naporno, zato je včasih bolje posvojiti odraslega psa, ki ima rad otroke, kar kaže že njegova telesna govorica, kot je mahanje z repom ob pogledu nanje, in se do njih obnaša nežno in tolerantno.
Bodite pozorni, če pes v navzočnosti otrok kaže znake stresa, kot so zevanje, oblizovanje, renčanje, sršenje dlake, umikanje pogleda ali uriniranje. Ti kažejo, da se v bližini otrok ne počuti prijetno. Pes mora biti tudi navajen na vse vrste dotikanja in hrupa.
Otroka nikoli ne pustite samega s psom
Ne glede na to, kako dobro je vaš pes socializiran in kako lepo se vaš otrok obnaša, psov in majhnih otrok nikoli ne sme pustiti samih in brez nadzora, niti za kratek čas. Skoraj vsi primeri smrti majhnih otrok zaradi pasjih ugrizov so bili posledica pomanjkljivega nadzora, tudi če so bili sami ''samo za kako minuto''. Paziti morate, da je vaš otrok varen pred psom pa tudi pes pred otrokom. Vaša odgovornost je, da preprečite otroku, da bi nadlegoval psa, ga ščipal ali kako drugače grobo ravnal z njim. Poskrbite, da bo pes imel varno mesto, kamor se lahko umakne ter tako otroka kot psa preusmerite v druge dejavnosti. Zagotovite, da se bosta otrok in pes eden do drugega obnašala nežno in spoštljivo.