Tako imenovani ''cyberbullying'' – torej oblika medvrstniškega nasilja, ki ga nasilneži nad svojimi vrstniki izvajajo na spletu – lahko ima grozljive posledice. Znani so primeri, ko so žrtve zaradi trpinčenja sovrstnikov naredile samomor. Več kot tretjini otrok so že grozili prek interneta, dvajsetim odstotkom že večkrat. Več kot polovica otrok za nasilje ne pove svojim staršem. Da se lahko spoprimete s tem problemom, pa ga je treba najprej razumeti.

Kaj je spletno nasilje?

Tako kot si lahko otroci med seboj na listkih pošiljajo sovražna sporočila ali posmehljive šale ali pa si jih šepetajo na uho, si lahko pošiljajo tudi virtualna zasebna sporočila prek socialnih omrežij, kot sta Facebook ali Twitter. Nasilneži lahko na primer v računalniških programih spreminjajo fotografije drugih otrok, tako da jim dodajo nasilno grafiko ali neprimerno, seksualno eksplicitno vsebino. Zaradi občutka, da so anonimni in tako zaščiteni pred kaznijo, še z večjo lahkoto pošiljajo grozilna elektronska sporočila. Spletne klepetalnice jim omogočajo, da svojo žrtve nadlegujejo skoraj ves dan, ne le v šoli.

cyber_bully_cyber_bullying_fact.jpg

Več ko polovica otrok nadlegovanje zamolči

Nasilje na spletu naj bo redna tema pogovorov z vašimi otroki. Več kot polovica otrok namreč svojim staršem ne pove, da jih nadlegujejo prek spleta. Prvi korak k temu, da se zavarujete pred spletnimi nasilneži, je, da jih ''zaklenete'', da vas v virtualnem življenju ne morejo več nadlegovati. Na Facebooku je na primer možnost ''odprijateljitev'', torej lahko tiste, ki jih ne želite več imeti med prijatelji, odstranite. Facebook ponuja tudi možnost ''blokiraj''. Cilj je, da vaš otrok z nadlegovalcem prekine vso interakcijo, torej naj ga tudi ne označuje na fotografijah ali omenja v svojih statusih. Na Facebooku je mogoče nastavitve prirediti tako, da določeni podatki ostanejo zasebni.

cyberbullying_fact_kid_cyber_bullying.jpg

Blokiranje in prijava nadlegovalca

Tudi Twitter lahko blokira tistega, ki vas nadleguje. Tako ne boste več videli njegovih sporočil. Status si lahko nastavite tako, da je zaščiten in tudi nadlegovalec ne bo mogel videti vaših sporočil. V zadnjem času je priljubljen tudi Google+, kjer prav tako obstaja možnost blokiranja.

Težava pa je v tem, da si lahko vztrajnejši virtualni nasilneži z lahkoto ustvarjajo vedno nove lažne spletne identitete. Če se nadlegovanje kljub ignoriranju in blokiranju ne neha, lahko zlorabo prijavite na družabno omrežje. Vsako omrežje ima svoj način prijave, ki je tudi opisan na njihovih straneh. Za pomoč prosite tudi šolo, ki jo obiskujeta vaš otrok in nasilnež, če je izživljanje povezano s šolskim življenjem. Če menite, da je vaš otrok zaradi nadlegovanja v resni nevarnosti, pa se za pomoč obrnite na policijo.