S konferenco se bo zaključil projekt, ki je obravnaval dediščino socialistične arhitekturne in urbanistične produkcije v nekdanji Jugoslaviji. Med najbolj zanimivimi predavatelji na dvodnevnem dogodku bodo Nicholas Fox Weber, direktor ameriške The Josef and Anni Albers Foundation, Owen Hatherley, pisatelj in novinar (Velika Britanija), Hans Ibelings, urednik A10, New European Architecture (Nizozemska) in Maroje Mrduljaš, vodja projekta Nedokončane modernizacije (Hrvaška). V sklopu dogodka bo ob koncu prvega dne potekal javni intervju z arhitektom Stankom Kristlom, enim od glavnih protagonistov modernistične arhitekture v Sloveniji. Z njim se bosta pogovarjala arhitektka Tina Gregorič in arhitekt Tadej Glažar.

kulturni_center.jpg

Teme bodo predstavili domači in tuji arhitekti

Drugi dan konference je namenjen temam, neposredno povezanim z arhitekturo in urbanizmom socialistične Jugoslavije. Teme, ki segajo od posebnosti arhitekture, kot je »okus za konstrukcijo« v slovenski arhitekturi, do velikih mednarodnih projektov, kot je japonski projekt za popotresno obnovo Skopja, bodo predstavili: Alenka Di Battista (Slovenija), Nika Grabar (Slovenija), Jelena Grbić (Srbija), Jelica Jovanović (Srbija), Ivan Kucina (Srbija), Višnja Kukoč (Hrvaška), Ana Lovrenčič (Hrvaška), Martina Malešič (Slovenija), Nina Ugljen-Ademović (Bosna in Hercegovina), Dragana Petrović (Srbija), Antun Sevšek (Hrvaška), Biljana Spirkoska (Makedonija), Jasna Stefanovska (Makedonija), Sašo Ivanovski (Makedonija), Biljana Stefanovska (Makedonija), Irena Šentevska (Srbija), Elša Turkušić (Bosna in Hercegovina), Dafne Berc (Hrvaška) in Luciano Basauri (Hrvaška). Konferenco je pripravil Matevž Čelik (direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana), ki jo bo tudi vodil.

mao_nedokoncane_modernizacije.jpg

Modernistična arhitektura in urbanizem

Modernistična arhitektura in urbanizem iz obdobja socialistične Jugoslavije razkrivata mnoge izvirne, eksperimentalne in progresivne modele. V obdobju povojne gospodarske rasti je bilo načrtovanje mest in naselij v naši nekdanji državi na zavidljivi ravni. Potekalo je celovito in nadzirano ter z neprimerljivo večjo odgovornostjo do skupnega življenjskega prostora, kot jo je zaznati danes. Arhitektura je bila raziskovalni laboratorij industrije in vir inovacij v gradbeništvu. Moderne zgradbe so bile propagandno orodje, s katerim je politična elita pred svetom hotela demonstrirati, kako napredno državo vodi in upravlja. Z obdelanimi temami in arhitekturnimi projekti v državah na območju nekdanje Jugoslavije bo projekt Nedokončane modernizacije prav gotovo zapolnil nekatere sive lise v svetovni zgodovini moderne arhitekture.

mao_nedokoncane_modernizacije_2.jpg

Tema kolektivnega raziskovanja, ki se zaključuje s konferenco v Ljubljani, pa je aktualna predvsem zaradi vprašanj, ki se odpirajo ob vpogledu v arhitekturno produkcijo, ki jo je družba v trenutku, ko je padla v objem demokraciji in tržnemu gospodarstvu, zavrgla kot zablodelo in preživeto. Čas, ko socialni ideali ter kritični in eksperimentalni pristopi k gradnji ponovno stopajo v ospredje razmišljanj o arhitekturi, je več kot primeren za poglabljanje v prostorski sloj, ki je nastal z moderno produkcijo prostora in ugotovimo njegovo kulturno zapuščino za prihodnost. Ali smo modernizem, njegove protagoniste in manifeste razumeli dovolj dobro ali smo bili ob njihovem branju površni? Katera so njihova ključna sporočila za sodobno produkcijo arhitekture? Koliko se poklic arhitekta, katerega vloga se danes spreminja, navezuje na “herojske čase” modernizma? Je v njem še moč zaslediti modernistični aktivizem in kolektivno socialno zavest?

Pomembnost odzivanja na nedokončanost

Namen Nedokončanih modernizacij – kar odraža tudi naslov – ni idealiziranje obravnavanega obdobja; sploh pa ne sistema, v katerem se je odvijala obravnavana arhitekturna in urbanistična produkcija. Zaradi njegovih neizpodbitnih pomanjkljivosti so modernizacije ostale nedokončane. A obenem je nedokončanost, s katero smo dnevno soočeni, situacija, na katero se je potrebno neprestano odzivati.

V kolikor bi se želeli konference udeležiti, vas vljudno prosimo, da nam zaradi omejenega števila sedežev vašo udeležbo sporočite čim prej na infobio@mao.si ali po telefonu: 01 5484 274/270.